Šefic: Slovenija ne vrača avtomatično vseh ekonomskih migrantov

Slovenska policija je Hrvaški v sredo poskušala vrniti skupino približno 160 Maročanov, ki so se po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica izkazali za klasične ekonomske migrante. Ker je Hrvaška to zavrnila, bodo omenjeni Maročani ostali v migracijskem toku. Šefic je dodal, da Slovenija ne vrača vseh ekonomskih migrantov.

LJUBLJANA > Glede poskusa vračanja teh Maročanov je Šefic na današnji novinarski konferenci poudaril, da gre za običajen postopek. Danes je bil obveščen, da je Hrvaška tudi uradno zavrnila vrnitev omenjenih ekonomskih migrantov. Tako bodo "ostali v migracijskem toku, saj jih na drug način ne moremo v tem trenutku vračati," je pojasnil.

Za netočne je označil informacije, da Slovenija avtomatično vrača vse ekonomske migrante. Je pa dejal, da bodo o vračanju ekonomskih migrantov, ki so se pridružili migracijskemu toku iz držav z vojno, spregovorili na današnji videokonferenci kontaktnih točk.

Prav tako na videokonferenci pričakuje podrobnejša pojasnila o informaciji, da naj bi tudi Srbija in Makedonija začeli omejevati vstop migrantov. Če bosta državi dejansko izvajali, kar sta najavili, večjega problema tudi Hrvaška ne bo imela, še manj pa ostale države, je pojasnil.

Veča se število ekonomskih migrantov

Po besedah Šefica se je sicer v zadnjem obdobju bistveno spremenila struktura migrantov. Veča se namreč število ekonomskih migrantov, ki ne prihajajo iz držav, v katerih bi bila njihova varnost ogrožena. Zato je v fazi nastajanja tudi sistem za njihovo identifikacijo. Natančnejših informacij Šefic za zdaj ni podal, saj morajo idejo še preučiti.

Šefic je komentiral tudi varnostno situacijo po petkovih terorističnih napadih v Parizu. Pojasnil je, da intenzivno sodelujejo s tujimi varnostnimi organi in si izmenjujejo informacije, da bi lahko opravili ustrezne ocene in načrtovali ukrepe.

Kakšnih pojavov, ki bi morali vzbujati posebno skrb, pri nas niso zabeležili. Zato po njegovi oceni tudi ni razlogov za vznemirjenje. Je pa Šefic potrdil, da "gre za kompleksne varnostne izzive glede terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala". Migracije se namreč lahko zlorabijo s strani posameznih skupin tudi za aktivnosti, ki z migracijami nimajo nobene zveze.

Ob tem je državni sekretar komentiral vprašanje varnostnega preverjanja migrantov. Kot je dejal, so postopki predpisani in jih policija izvaja, saj migrante preverja po vseh dostopnih evidencah.

Prstnih odtisov Slovenija ni dolžna jemati, saj ni na zunanji meji EU. Kljub temu pa jih vzame tistim, ki gredo v vračanje ali pa tistim, za katere policija oceni, da so iz kakršnega koli razloga "varnostno zanimivi".

Šefic je migracijske tokove v zadnjih dneh označil za normalne oziroma v mejah normale. V sredo je v Slovenijo vstopilo okoli 6000 migrantov, danes do 12. ure okrog 2000. Poleg tega imajo že napovedan prihod enega vlaka s približno 1000 migranti in 20 avtobusov. V Avstrijo pa je v sredo odšlo več kot 7000 migrantov, danes okoli 3100.

Na južni meji že dobrih 40 kilometrov ograje

Na južni meji je postavljenih že dobrih 40 kilometrov začasnih ograj, je še povedal državni sekretar. Danes jih postavljajo na območju Rigonc, Metlike, Središča ob Dravi in Vinice. Kot je pojasnil Šefic, bodo ob tem skušali v čim večji meri preprečiti morebitne poškodbe živali. Zato so se danes tudi sestali s predstavniki Lovske zveze Slovenije in Društva za zaščito živali Pomurja ter se dogovorili za nekatere ukrepe.

Šefic je tudi pojasnil, da se je v sredo sešla operativna skupina koordinacijo oz. obvladovanje migrantske krize in opravila pregled dosedanjih aktivnosti. Pregledala je razpoložljive kapacitete, se seznanila s potekom oskrbe migrantov in spregovorila o potrebni opremljenosti policistov v zimskih razmerah.

Stanislav Lotrič iz uprave za zaščito in reševanje je med drugim ocenil, da namestitev in oskrba migrantov še vedno potekata nemoteno. Na prošnjo za mednarodno pomoč v materialnih, tehničnih in zaščitnih sredstvih, ki jo je Slovenija podala 22. oktobra, pa se je po njegovih besedah odzvalo več držav. Pomoč, ki bo zlasti olajšala oskrbo migrantov v zimskih razmerah, so tako sprejeli od 12 držav, je še povedal.

STA

---