Šefic: Migracijski tok bo trajal še nadaljnjih pet let

Državni sekretar Boštjan Šefic pričakuje, da bo migracijski tok trajal še nadaljnjih pet let. Če se uresniči napoved o prihodu 20 milijonov ljudi, lahko to kaže tudi na "vojno za naravne dobrine", meni. Odprto ostaja tudi vprašanje vračanja ekonomskih migrantov. Po pojasnilih MNZ Slovenija od Hrvaške še ni prejela odgovora o vračanju 160 Maročanov.

LJUBLJANA, PORTOROŽ > Šefic je na temo migracij danes spregovoril na 17. Poslovni konferenci Portorož. Kot so sporočili organizatorji, je državni sekretar na notranjem ministrstvu poudaril, da si težko obetamo pozitiven ekonomski učinek iz migracij: "Gre za ekonomske migrante, ki so nad našo deželo sicer pozitivno presenečeni, a ne kažejo nobenega interesa, da bi ostali. Smo samo tranzit," je povedal državni sekretar. To je podkrepil s podatkom, da je do sedaj samo 82 oseb zaprosilo za azil.

Šefic je zaskrbljen nad napovedjo o prihodu 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike. Če bodo realni migracijski tokovi sledili napovedim, gre po njegovem mnenju za novo repozicioniranje sveta, ki kaže na nek način na "vojno za vodo, za naravne dobrine". Gre za ekonomske migrante, ki iščejo boljše življenje ali možnost preživetja in ti so po mnenju Šefica tudi posledica globalizacije.

Vprašanje obravnave ekonomskih migrantov bo sicer tudi tema pogovorov na srečanju generalnih direktorjev policij iz regije, ki bo prihodnji teden na Brdu pri Kranju. Tja jih je povabil generalni direktor policije Marjan Fank, so navedli na ministrstvu za notranje zadeve. Ob tem so izrazili upanje, da se bo tokratnega srečanja udeležila tudi Hrvaška. Učinkovit dogovor je namreč mogoče doseči zgolj ob spoštovanju dogovorov vseh držav na migracijski poti, poudarjajo.

Tudi po četrtkovi videokonferenci oziroma rednem tehničnem sestanku kontaktnih točk, ki ga koordinira Evropska komisija, se sicer politika sprejema migrantov v Sloveniji po navedbah ministrstva ni spremenila.

Kot dodajajo, se odločitev Srbije in Makedonije o omejevanju vstopa beguncem v strukturi migrantov, ki prihajajo na slovensko-hrvaško mejo, za zdaj še ne odraža. Po navedbah tiskovne predstavnice Visokega komisariata ZN za begunce Melite Šunjić namreč Srbija sprejema le še migrante iz Sirije, Afganistana in Iraka, ostale zavrača kot ekonomske migrante. Makedonija pa po njenih besedah omejuje vstop beguncem iz nekaterih držav, kot so Libija, Maroko, Pakistan, Šrilanka in Sudan.

Skupino približno 160 Maročanov, ki jih je Slovenija skušala v preteklih dneh vrniti na Hrvaško, so medtem namestili v Center za tujce v Postojni. Slovenija s hrvaške strani namreč še ni prejela uradnega odgovora na četrtkovo formalno najavo njihovega vračanja, so še pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

STA

---