Se obeta renesansa slovenskih železnic?

Na posvetu o vlogi železnic v oblikovanju trajnostnega prometnega sistema v Sloveniji je bilo slišati želje pa tudi načrte o preusmeritvi fokusa razvijanja infrastrukture s cest na železnice. “Imamo videnje in imamo voljo, ne zgolj za preživetje, ampak za renesanso SŽ,” je poudaril član poslovodstva SŽ Milan Jelenc.

LJUBLJANA > Železnica je za državo po mnenju Milana Jelenca dobra dolgoročna naložba, “prinaša številne gospodarske, socialne, okoljske, energetske in varnostne koristi”.

Cilji in strateške usmeritve SŽ so jasni: v tovornem prometu je poudarek na izvajanju mednarodnih prevozov v radiju približno 500 kilometrov izven meja Slovenije, v potniškem prometu pa morajo biti SŽ nosilec integracije javnega potniškega prometa, “ki bo zagotovil večjo kakovost potniških prevozov in pritegnil večje število potnikov”.

Poleg tega morajo biti SŽ upravljavec sodobne železniške infrastrukture, ki bo prevoznikom zagotavljal visoko kakovost storitev, je poudaril Jelenc.

V direktoratu za infrastrukturo so po besedah generalne direktorice Darje Kocjan pripravili pet možnih scenarijev glede vlaganja v prometno infrastrukturo, med katerimi je tudi scenarij razvoja s poudarkom na vlaganje v železniški promet.

Da pri vlaganjih v železnice ne gre zgolj za simbolne spremembe, kaže podatek, da bo Slovenija v novi finančni perspektivi nadgradnji in naložbam v železniško infrastrukturo namenila skoraj tri četrtine (73 odstotkov) denarja Evropskega kohezijskega sklada, namenjenega za promet.

“Žal je absolutna vrednost že odobrenih sredstev kot v prejšnji perspektivi, vendar gre večina v železnice,” je dodala Kocjanova.

Govorili so tudi o tovornem prometu na železnicah, pri čemer je ekonomist Jože P. Damijan poudaril, da bi v primeru preusmeritve tovora na ceste iz Luke Koper ali pa v tujino prišlo do izgube okoli treh milijard evrov prihodkov. Po drugi strani pa bi se naložba v drugi tir po njegovih izračunih poplačala v 23 letih.

Na potniški promet opozarjajo v koaliciji za trajnostno prometno politiko, pri čemer bi morale biti železnice ključni nosilec javnega potniškega prometa.

“Težave opažamo predvsem v dojemanju vloge železnic pri nas - vidi se jih izključno v funkciji tovornega prometa. Seveda je to razumljivo z vidika ekonomije, ker je neposredno profiten. Javni promet pa je storitev, ki lahko svojo profitnost pokaže šele na dolgi rok. Predvsem v smislu zmanjšanja družbenih stroškov, ki jih prinaša cestni promet,” je pojasnil Marko Peterlin iz koalicije.

“Naša želja je, da bi se v čim večji meri podpiralo in razvijalo projekte, ki na ravni države pa tudi posameznih regij prinašajo največjo vlogo za javni potniški promet,” je dodal.

STA

---