Še brez odločitve o Janezu Janši

Mandatno-volilna komisija DZ včeraj ni odločala o prenehanju poslanskega mandata Janeza Janše. Pravna služba državnega zbora je sicer pripravila mnenje, ki opozarja, da bi bilo prenehanje mandata lahko sporno, a člani MVK, ki bi lahko že včeraj zapečatili Janševo usodo, so ocenili, da v tem mnenju še niso razjasnjeni vsi vidiki težave. Zdaj bodo poslanske skupine predlagale še vsaka po enega pravnega strokovnjaka, ki naj pride zadevi do dna. Rok, do katerega morajo pravniki opraviti delo, je “čim prej”.

Mitja Horvat (v sredini) meni, da zakon o poslancih ne velja le za poslance, saj v 5. členu z dikcijo “nikogar se ne sme ovirati pri kandidiranju za poslanca” očitno omenja tudi osebe, ki niso poslanci.   Foto: STA
Mitja Horvat (v sredini) meni, da zakon o poslancih ne velja le za poslance, saj v 5. členu z dikcijo “nikogar se ne sme ovirati pri kandidiranju za poslanca” očitno omenja tudi osebe, ki niso poslanci.  Foto: STA

LJUBLJANA > Kljub obsežni utemeljitvi zakonodajno-pravne službe DZ, zakaj bi bilo prenehanje poslanskega mandata poslanca Janeza Janše lahko sporno, obstaja vrsta pravnikov, ki menijo drugače. Da bi si prišli na čisto, je mandatno-volilna komisija (MVK) prekinila včerajšnjo sejo, na kateri naj bi odločili o Janševi usodi, nadaljevala pa jo bo, ko se bo o problemu izrekla tudi posebna strokovna skupina, v katero bo vsaka poslanska skupina imenovala po enega pravnega strokovnjaka. Ta skupina pravnikov, naj bi stališče o prenehanju mandata poslancu pripravila v čim krajšem času.

Velja zakon o poslancih le za poslance?

Sklep, ki ga je podprla večina članov MVK (nasprotoval mu je le Matej Tonin iz NSi, SDS pa članov v MVK ni imenovala), je oblikoval predsednik MVK Mitja Horvat, ki je tudi v razpravi opozoril, da v mnenju zakonodajno-pravne službe niso upoštevani vsi vidiki, ki so pomembni za Janšev primer.

Mitja Horvat, SMC: “Menim, da je grozljivo sporočilo javnosti, da v Republiki Sloveniji lahko kriminalne združbe ustanovijo stranko, gredo na volitve, po svojem omrežju dosežejo ugoden volilni rezultat in izvršujejo zakonodajno funkcijo.”

Po ugotovitvah Horvata, ki je v poslanske klopi SMC prišel kot docent ljubljanske pravne fakultete, zakon o poslancih, ki pravi, da poslancu preneha funkcija, če je pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora, ne velja le za poslance, ki so bili obsojeni v času opravljanja poslanske funkcije. “Poslanec Janez Ivan Janša in SDS bi morala vedeti, kakšne so lahko posledice. O tem ni razmišljal nihče, ker se predpostavlja, da zakon ureja vprašanja le tistih poslancev, katerih mandat je že potrjen. S takšnim stališčem se ne morem strinjati, ker menim, da je grozljivo sporočilo javnosti, da v Republiki Sloveniji lahko kriminalne združbe ustanovijo stranko, gredo na volitve, po svojem omrežju dosežejo ugoden volilni rezultat in v državnem zboru po svojih poslancih izvršujejo zakonodajno funkcijo.” Pravni strokovnjaki, ki se bodo še ukvarjali s primerom Janša, bi se morali posvetiti tudi temu vidiku, meni Horvat.

Usoda poslanskega mandata Janeza Janše je včeraj ležala zlasti na plečih SMC, saj poslanci te stranke zasedajo več kot polovico mest v MVK. A bolj kot Cerarjevi poslanci so se v debato vključevali poslanci SDS, ki so sicer lahko le razpravljali, saj kot rečeno v MVK iz protesta niso imenovali svojih članov.

Jože Tanko, SDS: “Iz mnenja zakonodajno-pravne službe je razvidno, da ni ene slamice možnosti za to, da bi nanjo obesili argumentacijo za odvzem poslanskega mandata Janši.”

V prid Janše in SDS gre mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki pravi, da bi prenehanje poslanskega mandata posegalo v pravico Janše, da kandidira, v primeru izvolitve pa mandat tudi dobi. Ustava dopušča, da se z zakoni omeji krog oseb, ki lahko kandidirajo, a ta hip takšne omejitve v slovenskem pravnem redu ni. Prenehanje mandata bi lahko poseglo tudi v aktivno pravico volilcev, ki so Janšo volili kljub zavedanju, da je pravnomočno obsojen. Po besedah Jožeta Tanka je “iz mnenja zakonodajno-pravne službe razvidno, da ni ene slamice možnosti za to, da bi nanjo obesili argumentacijo” za odvzem poslanskega mandata Janši. V SDS vztrajajo, da je treba o primeru, ki se je že zgodil, odločati na podlagi obstoječe zakonodaje, saj bi bilo karkoli drugega lahko nevaren precedens. “Ne gre za osebo, ampak za to, ali bo državni zbor ravnal v skladu z zakonodajo, ki jo je sam sprejel,” je poudaril Andrej Šircelj.

Komisija za zavlačevanje

MVK za strokovno komisijo pravnikov, ki bodo zdaj secirali primer, ni postavila rokov; niti za to, do kdaj se mora ta komisija sestaviti, niti do kdaj mora opraviti svoje delo. “Kadar hočeš zavlačevati, potem ustanoviš komisijo,” je po seji navrgel Matjaž Hanžek (ZL), ki je bil edini brez dilem, kako glasovati o usodi Janše. Za povrnitev zaupanja državljanov v politiko bi morala komisija po njegovem že včeraj odločiti o prenehanju mandata.

Hanžek se je glasovanja o strokovni komisiji vzdržal, proti njej pa je glasoval Matej Tonin. Komisija ne bo rešila ničesar, zaradi nje se bo pojavil le nov očitek, da gre za politično ustanovljeno telo, meni Tonin.

JANA KREBELJ


Najbolj brano