SDS zahteva Brglezovo razrešitev

Poslanci SDS predsedniku DZ Milanu Brglezu očitajo, da je v intervjuju za Mladino izrekal stališča, ki so v nasprotju z ustavnim redom, zato zahtevajo njegovo razrešitev.

LJUBLJANA > Namestnica vodje poslanske skupine SDS Jelka Godec je včeraj dejala, da so tako poslanci kot tudi vrh stranke dobili "več ogorčenih odzivov" državljanov na omenjeni intervju, ki je bil objavljen 26. septembra.

V SDS menijo, da je Brglez v intervjuju poudarjal, da je osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti in da je bila Jugoslavija bolj kredibilna od zdajšnje države, "čeprav vsi vemo, da je temeljila na komunistični represiji". Povojni poboji pa so po njegovih navedbah "posledica naravnega prava." V SDS še ugotavljajo, da je Brglez izražal naklonjenost k totalitarnim metodam. Že 3. oktobra so ga pozvali k pojasnilom, dobili pa da so odgovor, ki je le pritrdil njihovim ugotovitvam, je dodala Jelka Godec.

Po njenem mnenju to ni v skladu z zahtevami, da mora predsednik DZ delovati povezovalno, uživati sloves nepristranskega voditelja ter spoštovati pravni red, prepričanje vseh volivcev in tudi človeško dostojanstvo.

Zato v SDS predlagajo razrešitev Brgleza s funkcije predsednika DZ, ker da "s takimi izjavami in podajanjem stališč ni sposoben opravljati te funkcije."

Na Brglezov intervju so se sicer ostro odzvali tudi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Tudi po njihovi oceni Brglez z naklonjenostjo govori o nekdanji totalitarni državi, ustanovitev lastne države pa pojmuje kot korak nazaj.

Prav tako so ogorčeni v društvu Evropska Slovenija. Brglez se je 9. oktobra javno odzval na navedbe omenjenega društva. Med drugim je poudaril, da so ”s trganjem izjav iz konteksta skušali prikazati popolnoma drugačno sliko o meni, mojem intervjuju in mojih namenih.” Glede izjave o državotvornosti in kredibilnosti pa je Brglez pojasnil, da je govoril o položaju nekdanje države v mednarodnih odnosih.

Za razrešitev predsednika DZ veljajo enaki postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da jo lahko predlaga najmanj deset poslancev, o razrešitvi pa se glasuje tajno. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. DK, STA

---