S projektom Openn za večjo vključenost žensk v politiko

Mirovni inštitut je skupaj z različnimi partnerskimi organizacijami začel projekt Openn - Osvojiti politično enakost z novimi imeni.

Mirovni inštitut je skupaj z različnimi partnerskimi organizacijami začel projekt Openn - Osvojiti politično enakost z novimi imeni. Ker avtorji ugotavljajo, da je žensk v politiki in na vodilnih mestih še vedno premalo, pričakujejo, da bodo s projektom
Mirovni inštitut je skupaj z različnimi partnerskimi organizacijami začel projekt Openn - Osvojiti politično enakost z novimi imeni. Ker avtorji ugotavljajo, da je žensk v politiki in na vodilnih mestih še vedno premalo, pričakujejo, da bodo s projektom 

LJUBLJANA > Ker avtorji ugotavljajo, da je žensk v politiki in na vodilnih mestih še vedno premalo, pričakujejo, da bodo s projektom dosegli večjo vključenost žensk v politiko, predvsem na lokalni ravni.

Vodja projekta Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta je ob današnji predstavitvi opozorila, da se ženske v politiki še vedno soočajo s številnimi ovirami, ki jih je treba preseči, če želijo biti na pomembnih funkcijah. Zato so skupaj z ljubljansko filozofsko fakulteto, Skupnostjo občin Slovenije (SOS), Ženskim lobijem Slovenije, Norveškim združenjem za lokalno in regionalno upravo ter Metino listo pripravili omenjeni projekt, ki bo trajal leto in pol, do konca aprila prihodnje leto.

Upajo na premik vsaj na lokalni ravni

Z raziskavami in analizami želijo identificirati ovire za vstop žensk v politiko na lokalni in državni ravni, oblikovati podporne mehanizme in predlog nove zakonodaje ter osveščati javnost o prednostih večje udeležbe žensk v politiki. Po besedah Jalušičeve upajo na premik vsaj na lokalni ravni.

Tudi po besedah Milice Antić-Gaber s filozofske fakultete bi s projektom želeli še posebej prodreti v lokalne skupnosti, kjer še vedno vladajo močna moška omrežja pa tudi tradicionalni kulturni vzorci. Na lokalni ravni je pri vključenosti žensk v politiko po besedah Angele MurkoPleš iz ženskega lobija težava predvsem v majhnih občinah, ki imajo večinski volilni sistem. Poleg tega v majhnih občinah nastopa vse večje število neodvisnih list, na katerih je število žensk pravilom mnogo nižje kot na strankarskih listah.

Podporna mreža za županje in občinske svetnice

Da se tudi ženske na pomembnih položajih soočajo z ovirami, je povedala tudi generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar. Tako so županje v minulem mandatu izrazile potrebo po podpornem okolju pri opravljanju svojega dela. Zato bodo v SOS vzpostavili podporno mrežo za na zadnjih volitvah izvoljenih 16 županj in 1069 občinskih svetnic ter pripravili program mentorstva.

Po uvedbi ženskih kvot se je sicer situacija glede vključenosti žensk v politiko po besedah Antić-Gabrove izboljšala. A Antić-Gabrova dodaja, da čeprav kvote delujejo, niso “magični instrument”. Zato bodo v okviru projekta ugotavljali, kakšne spremembe volilne zakonodaje bi bile potrebne, kako lahko “strankarski vratarji” vplivajo na uvrstitev žensk na kandidatne liste in kakšne prednosti prinašajo ženske v politiko. Poleg tega bodo po besedah Jalušičeve pripravljali aktivnosti, s katerimi bodo spodbujali pripravljenost žensk za vstop v politiko.

Nataša Briški iz Metine liste pa je pojasnila, da bodo pripravili interaktivno karto z zbranimi podatki o udeležbi žensk v lokalni in državni politiki ter nabor žensk, ki bi lahko zasedle najvišje funkcije.

STA


Najbolj brano