Ruska kapelica povezuje na pristen način

Nedeljsko tradicionalno slovesnost pri Ruski kapelici v spomin na ruske ujetnike, ki so umrli med gradnjo vršiške ceste, so ob prisotnosti množice obiskovalcev posvetilu tudi spominjanju na začetek prve svetovne vojne in ponovno ugotovili, da je ta kraj pod Vršičem gradnik slovensko-ruskega prijateljstva. Kljub številnim oviram ni zamrlo upanje, da bo nekoč natančneje znano, koliko ruskih ujetnikov je trpelo na slovenskih tleh.

Prizorišče ob Ruski kapelici je kljub slabemu vremenu gostilo številne obiskovalce
Prizorišče ob Ruski kapelici je kljub slabemu vremenu gostilo številne obiskovalce  

KRANJSKA GORA, VRŠIČ > Ko so ruski ujetniki leta 1916 gradili Rusko kapelico v spomin na 200 umrlih rojakov sotrpinov, ki jih je 8. marca istega leta odnesel plaz, niso mogli niti v sanjah slutiti, da bo ta pomnik povezal slovenski in ruski narod na najbolj pristen način. Organizirane slovesnosti od leta 1992 dalje s prisotnostjo najvišjih predstavnikov obeh držav še dodatno prispevajo k nadgrajevanju političnega, ekonomskega, kulturnega, znanstvenega in verskega sodelovanja.

Prisoten je bil tudi predsednik države Borut Pahor, pokroviteljstvo pa je prevzel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, ki je opozoril na več prihajajočih obletnic: “Prihodnje leto bo minilo 70 let od zmage nad fašizmom, čez dve leti bomo obeležili 100. obletnico postavitve Ruske kapelice in dvajsetletnico delovanja Društva Slovenija Rusija. Nekdanji dogodki nas opozarjajo, da obstaja čas vojn in čas miru. Mi brezpogojno izbiramo mir,” je poudaril.

Hvaležni za pietetno skrb

Vodja ruske delegacije, podpredsednik Sveta Federacije Jurij Leonidovič Vorobjev je skupaj z ruskim narodom Slovencem hvaležen za pietetno skrb za kapelico: “Danes častimo tudi spomin na 20 milijonov žrtev prve svetovne vojne. Stoletnico te tragedije bomo v Rusiji počastili z odkritjem spomenika takratnim junakom, odprli bomo prvi državni muzej o prvi svetovni vojni, v Sloveniji pa načrtujemo odkritje spomenika slovenskim in ruskim vojakom. Sodelujemo pri nastajanju dokumentarnega filma.” Kot je dejal, sta dve strašni vojni Slovence in Ruse povezali v čuvanju resnice o takratnem dogajanju, ki jo prenašajo na mlade s sporočilom, da se tragedije ne smejo ponoviti.

Nečloveško trpljenje na vršiški cesti

Podatki o številu ruskih ujetnikov na slovenskem ozemlju so pomanjkljivi. Je pa znano, da so jih 37.000 že leta 2014 pripeljali v zbirno taborišče v današnjem Kidričevem. Zaradi velikega pomanjkanja delovne sile so mnogi pomagali v civilni sferi, na kmetijah, v tovarnah, rudnikih ... Na tisoče so jih uporabili pri gradnji vojaških objektov, cest, železnic, barak ... Kot je na slovesnosti pojasnil velik poznavalec prve svetovne vojne Vasja Klavora, je od deset do dvanajst tisoč večinoma ruskih ujetnikov v Kranjsko Goro prispelo leta 1915. “Njihova naloga je bila gradnja ceste čez prelaz Vršič, ki jo je avstro-ogrska vojska nujno potrebovala. Delali so v vsakem vremenu ob skromni hrani, bili so povsem izčrpani. Z njimi so izjemno kruto ravnali. Ne poznamo natančnega števila umrlih. Oblasti so se zavedle kršenja pravic, kar so s predpisi o ravnanju z ujetniki poskušale popraviti leta 1917.”

Kot pravi, so približno 40.000 ujetnikov, med katerimi je bila polovica ruskih, usmerili na Komenski Kras, kjer so pričakovali italijanski napad.

Klavora je kritičen do nerazumne zakonodaje, ki preprečuje dostopnost do arhivov na Dunaju, kjer imajo podatke o natančnem številu ruskih ujetnikov na našem ozemlju.

Ob bogatem kulturnem programu in darovani maši so organizatorji, veleposlaništvo Ruske federacije, Občina Kranjska Gora, Fundacija Ruski mir in Društvo Slovenija Rusija pripravili tudi presenečenje. Moški zbor Vokalna akademija Ljubljana je s sopranistko Martino Burger in dirigentom Stojanom Kuretom izvedel Mašo za mir, 2014, ki jo je skladatelj Ambrož Čopi napisal ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne. Prepletli so jo z recitiranjem pretresljivih odlomkov Pisem s fronte slovenskih in ruskih vojakov. Nadaljevali so z družabnim srečanjem, kjer so med drugim nastopili ruski gardisti in garda Slovenske vojske ter pevci ruske pravoslavne cerkve. Koncerte in maše so v petek in soboto pripravili tudi v Ljubljani in Kranjski Gori.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano