• Vlasta Nussdorfer je letno poročilo včeraj predala predsedniku zakonodajne veje oblasti, Milanu Brglezu.
    Vlasta Nussdorfer je letno poročilo včeraj predala predsedniku zakonodajne veje oblasti, Milanu Brglezu.
    Foto: Sta

“Revščina ostaja osrednja tema in težava”

sobota, 20. maj 2017, 06:00

“Revščina s svojimi številnimi obrazi ostaja osrednja tema in težava,” je ob predstavitvi letnega poročila za leto 2016 dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Največ pobud, ki so jih lani prejeli v uradu, se je nanašalo prav na socialne stiske.

LJUBLJANA > Vlasta Nussdorfer je letno poročilo včeraj izročila predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu in predsedniku republike Borutu Pahorju. Državni zbor bo na eni od prihodnjih sej obravnavala poročilo, predvsem pa se bodo poslanci takrat lahko zamislili, kaj lahko naredijo ob priporočilih, ki jih je pripravil urad varuha človekovih pravic. V uradu so za politične odločevalce pripravili 71 priporočil za izboljšanje uresničevanja človekovih pravic.

Lani številne pozitivne spremembe

Kljub obsežnemu seznamu priporočil je Vlasta Nussforfer izpostavila, da so lani na državnem nivoju zaznali pozitivne spremembe. “Na številnih področjih varovanja človekovih pravic se je zgodilo marsikaj pozitivnega, tudi premiki v smeri uresničevanja dolgoletnih priporočil varuha. Nastajajo številne zakonske rešitve, na primer na področju pravosodja, pričakujemo jih tudi na področju zdravstva. Iščejo se rešitve na področju zlorab delavcev in tudi drugje,” je dejala.

Vlasta Nussdorfer: “Nedavno smo srečali žensko, ki si je izborila pravico na sodiščih. Dobila je papir, ki pa ne prinaša rešitve, kajti tisti, ki bi ga morali rubiti, na nobenem računu nima ničesar.”

Še vedno pa ostajajo številne težave, s katerimi se soočajo najranljivejše skupine prebivalcev. Urad varuha je lani prejel skoraj 10.000 klicev državljanov, obravnavali pa so približno 4000 zadev. Veliko pobud rešijo že s pogovorom, še preden so te formalno vložene. Največ pobud, ki so jih prijeli v uradu, se je nanašalo na socialne stiske.

Lani se je na tem področju zgodilo več pozitivnih premikov. Med drugim je ustavno sodišče pritrdilo varuhu, da morajo občine s subvencijami za najemnino še naprej pomagati tudi tistim socialno šibkim državljanom, ki morajo zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj najemati tržna. Nussdorferjeva je med uspehi lanskega leta izpostavila tudi odločitev ustavnih sodnikov, da mora država samozaposlenim pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev (na primer za znižano plačilo vrtca) upoštevati realni dohodek, ne pa fiktivnega, ki ga marsikdo v resnici ni dosegel. Vlasta Nussdorfer je izpostavila tudi potrebo po sistemski rešitvi za področje izvršb na nepremičnino. “Najranljivejši ne smejo ostati brez doma,” je poudarila in spomnila na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Vaskrsić.

Vlasta Nussdorfer: “Ko ljudje vedo, da je inšpektorjev premalo, je seveda njihova možnost kršiti zakonodajo na delovnem področju večja, ker se ne bojijo odkritja in kaznovanja.”

Nujno rabimo več inšpektorjev za delo

Nussdorferjeva je med drugim izpostavila zavzemanje urada za pravice delavcev in pozdravila zakonske spremembe, ki naj bi preprečile izkoriščanje delavcev s strani delodajalcev. V praksi pa se še vedno pokaže, da je pravni okvir neučinkovit. “Nedavno smo srečali žensko, ki si je izborila pravico na sodiščih. Dobila je papir, ki pa ne prinaša rešitve, kajti tisti, ki bi ga morali rubiti, na nobenem računu nima ničesar,” je enega od takšnih primerov povzela varuhinja. Dolžnik živi dobro, saj skriva svoje premoženje pred delavci, ki jim je dolžan.

V uradu varuha človekovih pravic terjajo kadrovsko okrepitev inšpektorata za delo. “Ne moremo si predstavljati, da lahko 40 delovnih inšpektorjev zagotovi nadzor nad 200.000 poslovnimi subjekti. To je nemogoče in ko ljudje vedo, da je inšpektorjev premalo, je seveda njihova možnost kršiti zakonodajo na delovnem področju večja, ker se ne bojijo odkritja in kaznovanja.”

Med občutljivimi področji, ki so se jim temeljito posvetili v letnem poročilu, so tudi zdravstvena, družinska, romska in okoljska problematika. Številne težave zaznavajo na področju zagotavljanja pravic invalidov in ljudi s težavami v duševnem zdravju.

JANA KREBELJ


Povej naprej:

 

Mnenja