Revščina je v Sloveniji vse bolj prisotna med zaposlenimi

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v zadnjem času opažajo velik problem revščine, ne le pri brezposelnih, temveč so od socialnih podpor vse bolj odvisni tudi zaposleni. “Od naših prosilcev za humanitarno pomoč je 60 odstotkov takih, ki imajo neko obliko dela,” je na novinarski konferenci izpostavila predsednica zveze Anita Ogulin.

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v zadnjem 
času opažajo velik problem revščine, ne le pri brezposelnih, 
temveč so od socialnih podpor vse bolj odvisni tudi zaposleni.  Foto: STA
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v zadnjem času opažajo velik problem revščine, ne le pri brezposelnih, temveč so od socialnih podpor vse bolj odvisni tudi zaposleni.  Foto: STA

LJUBLJANA > Predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin je pojasnila, da v zvezi zadnjih 25 let gradijo socialno podporo vsem tistim, ki so ob transformaciji našega družbenega sistema ostali na robu, vse več revščine pa je v zadnjem obdobju med zaposlenimi. “Med tistimi, ki imajo trajno zaposlitev in najnižje prihodke, med prekernimi delavci, med delavci, ki imajo skrajšan delovni čas, ter med obrtniki, ki jih je zadela plačilna nedisciplina,” je naštela.

Kot je poudarila, so v zvezi samo v zadnjih dveh letih in pol oskrbeli več kot 4000 družin oziroma 20.000 ljudi. Pred šestimi leti sta v okviru zveze nastala dva pomembna projekta, in sicer Volja vselej najde pot ter Botrstvo. Prvi je celostni humanitarni projekt, preko katerega družine oskrbujejo ne le s finančno in materialno pomočjo, ampak vse bolj nudijo tudi psihosocialno pomoč, je še povedala Ogulinova.

Precej pomoči so potrebovali dijaki

Drugi projekt pa je Botrstvo, ki po besedah njegove pobudnice Milene Štular raste vsako leto. V projekt je vključenih 4800 otrok in 4100 botrov, od leta 2010 do konca letošnjega novembra pa so v okviru projekta razdelili 7,8 milijona evrov pomoči. Letos so veliko potrebo po pomoči opazili zlasti med dijaki, zato so vzpostavili Dijaški sklad. Kot je poudarila Štularjeva, namreč dijaki po končani osnovni šoli nimajo denarja, da bi izobraževanje nadaljevali tam, kjer si želijo.

V okviru Botrstva deluje tudi brezplačna pravna pomoč, ki jo vodi Nina Zidar Klemenčič. Kot je izpostavila na novinarski konferenci, so v štirih letih, odkar so vzpostavili brezplačno pravno pomoč, pomagali že 1700 posameznikom oziroma družinam. “Svetovanje poteka trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 11. uro po telefonu, nato se dogovorimo za srečanje,” je pojasnila Zidar Klemenčičeva.

Po njenih besedah zasledujejo predvsem cilj, da družine z otroki ostanejo v varnih bivanjskih okoljih, da ne pride do preselitev ali deložacij, čeprav se to še vedno dogaja. “Sistemske rešitve za ta problem še vedno ni, kljub temu, da smo v dveh manifestih opozorili na nujo po vzpostavitvi poroštvenega sklada države za ureditve moratorijev na plačila neprofitne najemnine in drugih stroškov bivanja,” je poudarila.

Zidar Klemenčičeva: Osredotočiti bi se morli na to, da Slovenija ne bo država, kjer bi imeli lačne otroke

Zidar Klemenčičeva meni, bi se morali osredotočiti na to, da Slovenija ne bo država, kjer bi imeli lačne otroke, ampak država v kateri bo imel vsak otrok enake pravice v času šolanja.

V decembrskem času na ZPM Ljubljana Moste-Polje vzpostavijo še dva projekta namenjena otrokom. Prvi je Trije zimski botri, v okviru katerega otroci napišejo pismo enemu od treh dobrih mož, donatorji se prijavijo preko istoimenske spletne strani in kupijo darilo za otroka.

V drugem pa tudi letos sodeluje smučarski skakalec Peter Prevc, ki je lani na dražbi ponudil svoje smuči, letos pa bundo, s katero je v lanski sezoni 23-krat stal na zmagovalnem odru. Kot je dejala Štularjeva, dražba poteka na Prevčevi spletni strani, izklicna cena bunde pa je 720 evrov, kar krije stroške letnega botrstva za dva otroka.

STA


Najbolj brano