Reševanje Tuša: ne na plečih dobaviteljev

Ena od zamisli za reševanje zadolženega Tuša je tudi preoblikovanje v poslovno kooperativo, tako da bi v lastništvo vstopili kupci. A to naj bi se zgodilo, potem ko bi Tuševe dolgove že pomagali rešiti dobavitelji, bodisi z odpisom dolgov bodisi s preoblikovanjem terjatev v deleže. Primorski dobavitelji so sicer naklonjeni reševanju Tuša, a ne na svojih plečih.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Preoblikovanje trgovskega podjetja Tuš, ki je v večinski lasti enega najbogatejših Slovencev Mirka Tuša, v poslovno kooperativo, podobno kot je, denimo, zadružno organiziran italijanski Coop, je eden od scenarijev, ki ga je v svoji študiji o reševanju Tuša, ki jo je naročilo gospodarsko ministrstvo, pred dnevi predstavil ekonomist Bogomir Kovač. Vlada naj bi ocenila, da je reševanje Tuša smiselno, ker naj bi bilo to še edino trgovsko podjetje v slovenski lasti, do katerega imajo dostop slovenski dobavitelji.

200.000 Slovencev v Tuš?

Na pomisleke, da preoblikovanje v zadrugo ne more rešiti Tuševih dolgov, je Kovač za TV Slovenija dopustil možnost, da bi v prvi fazi dobavitelji, ki jim Tuš dolguje denar, svoje terjatve spremenili v lastniške deleže. Omenjali pa so tudi morebitne odpise dolgov. Poleg dobaviteljev naj bi v poslovno zadrugo vstopili še strateški partnerji in kupci. Po besedah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Tadeja Slapnika so pri analizi računali, da bi se z vložki vključilo od 150.000 do 200.000 Slovencev.

Mlinotest: brez odpisov dolgov

V ajdovskem Mlinotestu član uprave Matic Majcenovič ocenjuje, da je predvideno reševanje Tuša odraz dejstva, “da smo v Sloveniji že zapravili praktično vse velike domače trgovske sisteme”. Na negativne posledice tega so v Mlinotestu v preteklosti že večkrat opozarjali. Poudarjajo, da je Tuš na svojih policah dal veliko prostora domačim dobaviteljem, predvsem iz živilskopredelovalnega sektorja. A obenem Majcenovič opozarja, da mora biti vsaka trgovska veriga, pa tudi če je organizirana kot kooperativa, prvenstveno cenovno konkurenčna in hkrati čim manj obremenjena z različnimi navezami. “Zato menimo, da so ideje, da bi dobavitelji odpisovali terjatve do Tuša ali do kateregakoli trgovca ali pa jih transformirali v lastniške deleže, ekonomsko neupravičene in torej posledično nesprejemljive,” poudarja.

V Mlinotestu so prepričani, da je primerjati novo nastajajoče kooperative z že pred desetletji nastalimi in vsa ta leta delujočimi dobrimi praksami v drugih poslovnih okoljih, metodološko nesprejemljivo. “Prevzem tujih praks, ki so sicer zanimive, se velikokrat izkaže za neuspešno, saj se dobro delujoč sistem v drugem poslovnem in družbenem okolju lahko izkaže kot povsem neuresničljiv,” meni Majcenovič. O tem, koliko terjatev imajo do Tuša, v Mlinotestu niso želeli govoriti.

Pivka: več trgovcev pomeni večjo stabilnost

V Pivki perutninarstvu in Delamarisu pa so povedali, da se je obveznost Tuša do obeh pivških družb v zadnjem letu zmanjšala, tako da danes nimajo velikih zapadlih terjatev.

“Podpiramo vsakršno rešitev za ohranitev Tuša kot pravne osebe,” poudarja predsednik uprave Pivke perutninarstva in direktor Delamarisa Janez Rebec. Želi si namreč, da bi bilo v Sloveniji večje število trgovcev, kar bi pomenilo več izbire za kupce, širše možnosti ponudbe za vse proizvajalce in večjo stabilnost trga. “Na prodajnih policah trgovcev namreč narašča ponudba trgovskih blagovnih znamk, vse manj pa je prostora za blagovne znamke domačih proizvajalcev,” ugotavlja Rebec. KG

---