Rejniški otroci potrebujejo psihoterapevtsko pomoč
Slovenija
21. 08. 2014, 13.20
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 11.04
Predstavnica Rejniškega društva Slovenije Maksimiljana Mali je na današnji okrogli mizi na temo Otrok v rejništvu poudarila, da rejniški otroci potrebujejo psihoterapevtsko pomoč.
Otroci v rejniške družine prihajajo z velikimi težavami Foto: Maksimiljana Ipavec
ŽALEC
> Prav tako ti otroci potrebujejo varno okolje, sprejetost in možnost, da se prilagodijo na novo okolje oziroma rejniško družino.
V društvu po njenih besedah ugotavljajo, da otroci v rejniške družine prihajajo z velikimi težavami. Zato bi ob prihodu v rejniško družino potrebovali strokovno psihoterapevtsko pomoč, ki bi bila dobrodošla tudi rejnikom.
Pojasnila je tudi, da bi bilo treba ustanoviti ekipo strokovnjakov, ki bi bili primerno usposobljeni in bi poznali težave otrok v rejništvu ter rejniški sistem.
Razpeti med biološko in rejniško družino
Kot posledice otrokovih stisk je Malijeva navedla hiperaktivnost, motnje spanja in hranjenja, depresijo, motnje koncentracije, nagnjenost k samopoškodbam, učne težave in nemirnost.
Socialna pedagoginja Anja Ferlin je predstavila pomen psihoterapevtske pomoči za otroke iz rejniških družin. Po njeni oceni so rejniški otroci razcepljeni med rejniško in biološko družino. “Otroci se tako nahajajo na bojišču in se bojujejo s tem, da se ne bi zamerili biološki družini in prav tako rejniški. Želijo si, na primer, videti biološke starše, a si tega ne upajo povedati rejnikom,” pravi Ferlinova.
Rejniški otroci stigmatizirani
Opozorila je tudi, da so rejniški otroci stigmatizirani, Rejniško društvo Slovenije pa poskuša to stigmo odpraviti z organizacijo strokovno-zabavnih taborov za otroke iz rejniških družin, ki potekajo po vsej Sloveniji. Na taborih poskrbijo, da se rejniški otroci družijo s sebi enakimi, otroci se namreč skozi igro odprejo ter povedo svoje želje in strahove, je še dejala Ferlinova.
Svoje rejniške izkušnje je z udeleženci okrogle mize delila Tanja Ferlin, ki se z rejniško dejavnostjo ukvarja od leta 2004 in ima trenutno v rejništvu pet otrok.
Rejniško društvo Slovenije deluje od novembra 2006 in ima več kot 170 članov iz vse Slovenije. V društvu se združujejo otroci iz rejniških družin, nekdanji otroci iz rejniških družin, rejniki, strokovnjaki s področja rejništva in vsi, ki jim je rejništvo blizu.
Namen društva je pomagati vsem v sistemu rejništva ter predstaviti pozitivno podobo rejništva.
STA