Red za zasluge reviji Acta Carsologica

Predsednik republike Borut Pahor je danes z redom za zasluge odlikoval revijo Acta Carsologica. Med dobitnicami medalj za zasluge pa sta tudi Živa Gruden in Luigia Negro.

LJUBLJANA > Reviji Acta Carsologica, vodilni krasoslovni reviji na svetu, je red za zasluge prinesel njen izjemni prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu. Revija je začela izhajati pred 60 leti, ko so člani Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni v svoji reviji poročali o svojem delu. Pozneje so se jim pridružili še drugi poznavalci krasa. Objavljali so ugotovitve raziskovanj notranjskega in primorskega krasa, Cerkniškega jezera z okolico, geološka kartiranja ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico, študije jamskih sedimentov in drugo. Kasneje so v reviji začeli objavljati znanstveniki z vsega sveta. Danes je Acta carsologica revija z mednarodno vsebino in mednarodnim uredniškim odborom. Med avtorji so vodilne svetovne avtoritete v krasoslovju in med njimi se visoko uvrščajo slovenski strokovnjaki.

Med petimi dobitniki medalj za zasluge sta tudi Živa Gruden in Luigia Negro. Grudnovi je odlikovanje prinesel njen izjemen prispevek k utrjevanju temeljev slovenske jezikovne in kulturne identitete v slovenski Benečiji, Negrovi pa predano voditeljsko delo pri utrjevanju slovenske jezikovne in kulturne identitete prebivalcev slovenskega porekla v Reziji.

Živa Gruden je eden najvidnejših nosilnih stebrov slovenstva v Videmski pokrajini. Že od študentskih let preučuje etnografsko gradivo o Benečiji ter deluje v pomembnih manjšinskih ustanovah, ljubiteljski kulturi in organizacijah civilne družbe. Današnja živost slovenskega jezika v Benečiji je v veliki meri rezultat tudi njenega predanega 35-letnega dela. Njeno ime je tesno povezano z Dvojezičnim šolskim središčem v Špetru, ki ga je uspešno vodila od zamisli in ustanovitve pa do leta 2014, ko se je upokojila. Leta 1984 je bilo ob odprtju tega središča v vrtec vpisanih le pet malčkov, danes pa v njem delujejo vrtec ter osnovna in srednja šola. Vodenje edine šole v Videmski pokrajini, kjer poučujejo slovensko, za Živo Gruden ni bil le poklic, temveč poslanstvo. Uspeh, ki ga je dosegla šola, je dal Slovencem v Videmski pokrajini novo samozavest ter hkrati ustvaril trdne temelje za uveljavljanje slovenske kulturne in nacionalne identitete.

Luigia Negro je nosilka slovenstva v Reziji, so zapisali v obrazložitvi. Že od leta 1990 deluje v Zvezi slovenskih kulturnih društev v Reziji, dolga leta je bila predsednica kulturnega društva Rozajanski Dum. Vodi društvo Muzej rezijanskih ljudi, piše članke za slovenske časopise v zamejstvu ter sodeluje pri pripravi slovenskih radijskih oddaj, kot sta Te rozajanski glas in Okno na Benečijo. Skoraj desetletje je bila občinska svetovalka v Reziji, kjer je skrbela za občinsko knjižnico. Bila je tajnica lokalnega turističnega društva in kot pobudnica tudi sodelavka v projektu Spoznati Rezijo od leta 1991. Od leta 2009 je predsednica slovenske krovne organizacije SKGZ za Videmsko pokrajino.

Med dobitniki medalj za zasluge so še Urška Gallos (za prispevek h kulturni izmenjavi slovenske in madžarske literature), Ignacij Voje (za življenjski prispevek k razvoju slovenskega zgodovinopisja) in Zinka Zorko (za izjemen prispevek k slovenski dialektologiji). SR, STA

---