Različno financiranje programov javnih in zasebnih osnovnih šol protiustavno

Po odločitvi ustavnega sodišča je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, kot ga določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, protiustavno. Ustava zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja osnovnošolskega programa, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola, so zapisali.

LJUBLJANA > Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov denarja, ki ga prejemajo javne šole. Osnovnošolsko izobraževanje je po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Brezplačna osnovna šola za vse učence

V odločbi ustavnega sodišča so zapisali, da ta določba učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. “Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne institucije, ki ta program izvajajo,” pojasnjujejo v odločbi.

Zasebni osnovni šoli plačujejo šolnino

Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo Antona in Bernarde Kokalj ter Petra in Nike Gregorčič, staršev šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, ter na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj te osnovne šole.

Ustavno sodišče je določilo, da mora državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s petimi glasovi za in štirimi proti.

Pobudniki ustavne presoje so navedli, da morajo za izvajanje javno veljavnega dela programa šoli plačevati mesečno šolnino, čeprav ustava določa, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev. Zavod sv. Stanislava naj bi v letu 2011 za izvajanje javno veljavnega dela programa prejel 109.014,17 evrov manj denarja, v prvi polovici leta 2012 pa 65.008,67 evrov manj denarja, kot bi jih prejela primerljiva javna osnovna šola, piše v odločbi.

Po mnenju pobudnikov je položaj šoloobveznih učencev v zasebnih šolah v bistvenem primerljiv s položajem šoloobveznih učencev v javnih šolah, zato naj bi neenako zagotavljanje javnega denarja kršilo ustavno določeno enakost pred zakonom in enako varstvo pravic. Kot menijo, je sporno le financiranje javno veljavnega dela programa, ne pa financiranje dodatnih učnih in drugih vsebin, ki jih starši plačujejo posebej kot prispevek za nadstandardni program.

Vsebinske razlike le v razširjenih izobraževalnih programih

Kot pojasnjujejo v odločbi ustavnega sodišča, se vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te pobude. Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese. Vsebina obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ki se financira iz javnih sredstev, pa je enotno določena za vse izvajalce osnovnošolskega izobraževanja, so zapisali.

STA

---