Slaba banka je bila za nekatere zelo dobra

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je z denarjem ravnala negospodarno, vlada in ministrstvo za finance pa sta ji z nedorečenimi pravili in pomanjkljivim nadzorom to dopuščala, o delovanju slabe banke v letu 2013 ugotavlja računsko sodišče. Vlada naj bi rez v slabi banki naredila jutri; zamenjala naj bi neizvršne direktorje in znižala plače vodilnih. Na DUTB trditve o nepravilnostih zavračajo.

DUTB je leta 2013, ko je štela 12 zaposlenih,  za stroške delovanja porabila 5,3 milijona evrov, Računsko sodišče, kjer je zaposlenih več kot 120 ljudi, pa 5,2 milijona evrov, pravi Tomaž Vesel. Foto: STA
DUTB je leta 2013, ko je štela 12 zaposlenih, za stroške delovanja porabila 5,3 milijona evrov, Računsko sodišče, kjer je zaposlenih več kot 120 ljudi, pa 5,2 milijona evrov, pravi Tomaž Vesel. Foto: STA

LJUBLJANA > Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je leta 2013 najela vrsto zunanjih svetovalcev, katerih storitve so se podvajale ali pa sploh niso bile opravljene.

Raj za zunanje izvajalce

Primer neizvedene storitve naj bi bilo izobraževanje zaposlenih, za kar je DUTB najela družbo Quartz&co, revizorji pa tudi sicer izpostavljajo, da niso mogli preveriti, koliko od treh milijonov evrov zaračunanih storitev zunanjih izvajalcev je bilo izvedenih.

DUTB je nastala v času vlade Janeza Janše, svoje po ocenah računskega sodišča neracionalno delo pa nemoteno nadaljevala v času vlade Alenke Bratušek. Včeraj so se predstavniki obeh preteklih vlad posipali s pepelom in pozivali k odpravi nepravilnosti in tudi ugotavljanju kazenske odgovornosti. Vlada Mira Cerarja utegne nekatere poteze v slabi banki potegniti že takoj; obetala naj bi se zamenjava neizvršnih direktorjev in znižanje višine prejemkov vodilnih v slabi banki.

Eden od primerov podvajanja iste storitve se nanaša na področje dela z mediji. DUTB je podjetju Sintegra Lab v letu 2013 plačala več kot 31.000 evrov, čeprav je na DUTB že zaposlena svetovalka za odnose z javnostmi, ki prejema plačo 4100 evrov bruto.

Večino del so zunanjim izvajalcem oddali brez upoštevanja pravil o javnem naročanju, trdijo revizorji. Nepravilno je bilo oddanih za 1,3 milijona evrov javnih naročil. Revizorji sumijo, da je šlo pri najemanju zunanjih svetovalcev tudi za kazniva dejanja, zato bodo zadevo predali kriminalistom.

S tem pa seznam ugotovljenih nepravilnosti še ni izčrpan. Politika prejemkov zaposlenih je bila nepregledna in neutemeljena, ugotavljajo na računskem sodišču. Vodilni naj bi si sami pisali potne naloge in prejemali neupravičena povračila za hrano, nastanitve, prevoze.

“Ni mogoče ugotoviti, zakaj je vlada toliko časa vztrajala s takšno politiko prejemkov,” pravi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Določeno je tudi, da je plača izvršnih direktorjev v celoti variabilna, kar je v letu 2014 (ki ga računsko sodišče še ni revidiralo) privedlo do velikih in nepojasnjenih razlik v plačah treh izvršnih direktorjev; najmanj je takrat prejemal Aleš Koršič (9800 evrov bruto), največ pa Janez Škrubej (21.533 evrov bruto). To pa še ni plačni vrhunec slabe banke: leta 2013 je vodja upravljanja premoženja prejemal 24.800 evrov bruto.

Vlada je doslej gledala stran

“Ni mogoče ugotoviti, zakaj je vlada toliko časa vztrajala s takšno politiko prejemkov,” pravi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Ker gre za družbo, katere ustanoviteljica je država, ima vlada v rokah vse niti, prek katerih bi lahko ukrepala, pa tega doslej ni storila. Stvari so šle svojo pot, DUTB pa se je pri svojem nepreglednem delovanju sklicevala na izjeme, ki da veljajo zanjo. “Sproščeno razpolaganje s finančnimi sredstvi”, kot je dejal Vesel, ji je konec leta 2013 omogočala tudi državna dokapitalizacija v višini 200 milijonov evrov. DUTB je ta denar prejela brez jasne utemeljitve, kako ga bo porabila.

Mansson: “Glavno vprašanje je, ali smo te storitve najemali profesionalno, z najboljšimi nameni za DUTB, in ali smo ponudbe obravnavali profesionalno. Pravim, da smo jih.”

Tako kot DUTB, ki mora računskemu sodišču v 90 dneh sporočiti, kako bo uredila predvsem politiko prejemkov, sta si negativno oceno revizorjev prislužila tudi vlada in ministrstvo za finance. Pri njiju je izvirni greh, da je DUTB nastala kot institucija, nad katero ni bilo učinkovitega nadzora. Vlada mora med drugim v odzivnem poročilu preučiti odgovornost tistih, ki so na vladi in ministrstvu pripravljali podlage za odločanje o prenosu slabih terjatev, in jasno opredeliti, koliko in kako naj bodo plačani zaposleni v slabi banki.

DUTB: “Delovali smo gospodarno”

Na DUTB so se odzvali na poročilo računskega sodišča. Glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson zagotavlja, da so v zahtevnem prvem letu obstoja, na katero se nanaša revizija, delovali gospodarno. Pri sklepanju svetovalnih pogodb se sklicuje na pravna mnenja, ki pravijo, da jim zunanjih svetovalcev ni bilo treba iskati z javnimi razpisi. Pred najemom svetovalcev so zbrali konkurenčne ponudbe, trdi Mansson. To so po njegovih besedah dokazali tudi računskemu sodišču, ki pa tega ni upoštevalo. Ravnali so gospodarno in profesionalno, vztraja Mansson: “Glavno vprašanje je, ali smo te storitve najemali profesionalno, z najboljšimi nameni za DUTB, in ali smo ponudbe obravnavali profesionalno. Pravim, da smo jih.”

Vlada mora med drugim v odzivnem poročilu preučiti odgovornost tistih, ki so na vladi in ministrstvu pripravljali podlage za odločanje o prenosu slabih terjatev, in jasno opredeliti, koliko in kako naj bodo plačani zaposleni v slabi banki.

Mansson sicer v poročilu revizorjev pogreša oceno, ali so v letu 2013 dosegli cilj in omogočili dokapitalizacijo dveh največjih državnih bank. Le to je po njihovem pravo merilo za ocenjevanje uspešnosti delovanja DUTB.

JANA KREBELJ


Najbolj brano