• Strategija o alternativnih gorivih v prometnem sektorju predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva 
registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin 
ali dizel.
    Strategija o alternativnih gorivih v prometnem sektorju predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel.
    Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Prva registracija avtomobilov z običajnim motorjem v Sloveniji še do leta 2030

četrtek, 12. oktober 2017, 14:26

Vlada je danes potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Strategija namreč v ospredje postavlja električna in hibridna vozila ter vozila na okolju prijaznejša fosilna goriva.

LJUBLJANA > Kot je vlada zapisala v sporočilu, bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno 200.000 vozil. Lani je bilo v Sloveniji 227 polnilnic za električna vozila, leta 2020 jih bo država potrebovala 1200, leta 2025 7000 in leta 2030 kar 22.300, ugotavljajo na vladi.

Danes pod to mejo le električni avtomobili in priključni hibridi

Predlog strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji tako predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avtomobila manjši od 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.

Danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Od leta 2025 pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.

“To sta pomembna cilja strategije o alternativnih gorivih, ki spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki so danes v uporabi,” meni vlada, ki je ministrstvu za infrastrukturo naložila, da v šestih mesecih pripravi akcijski načrt za izvajanje strategije.

V njej so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, na podlagi katerih bodo pripravili podroben akcijski načrt za obdobje 2018-2020. Ukrepi so predvideni na vseh področjih od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov in informiranja do odprave administrativnih ovir.

V Sloveniji po vladnih podatkih prevladujejo vozila na utekočinjeni naftni plin - konec minulega leta jih je bilo registriranih 8980. Vozil na stisnjeni zemeljski plin je bilo 124, predelanih vozil na vodik pa šest. Vozil na električni pogon in priključnih hibridov je bilo skoraj 1000, vendar njihovo število po navedbah vlade močno zaostaja glede na obseg polnilne infrastrukture.

Poleg 17-odstotnega deleža električnih vozil želi vlada doseči tudi, da bo do leta 2030 med lahkimi tovornimi vozili 12 odstotkov električnih ter da bo tretjina vseh avtobusov vozila na stisnjeni zemeljski plin, skoraj 12 odstotkov težkih tovornih vozil pa na utekočinjenega.

Ladjam v Luki električna energija s kopnega in utekočinjeni zemeljski plin

V Luki Koper bo treba po ocenah vlade do leta 2025 vsem ladjam omogočiti, da se lahko po želji napajajo z električno energijo s kopnega in črpajo utekočinjeni zemeljski plin. Zavzemajo se tudi za občutno povečanje porabe biodizla, in sicer s sedemodstotnim primešavanjem biodizla fosilnemu dizlu od leta 2018 s povečevanjem deleža v naslednjih letih ter s postopnim naraščanjem deleža težkih tovornih vozil na čisti biodizel z nič na deset odstotkov med letoma 2020 in 2030.

STA


Povej naprej: