Proračunski “minus” v skladu s fiskalnim pravilom

Po skoraj 20 urah zasedanja je vlada na zadnji seji pred počitnicami na Brdu pri Kranju sprejela razrez odhodkov za pripravo predlogov proračunov za leti 2016 in 2017. Kot veleva fiskalno pravilo, proračunski primanjkljaj prihodnje leto ne sme presegati 1,95 odstotka, leto kasneje pa ne 1,82 odstotka BDP.

Vlada je na zadnji predpočitniški seji določila, kakšna bo 
odhodkovna stran proračunov za prihodnji dve leti in odpoklicala vrsto veleposlanikov. Foto: STA
Vlada je na zadnji predpočitniški seji določila, kakšna bo odhodkovna stran proračunov za prihodnji dve leti in odpoklicala vrsto veleposlanikov. Foto: STA

LJUBLJANA > Vlada je razpravo o razrezu proračunskih izdatkov za proračuna v letih 2016 in 2017 začela sredi julija. Sledila so pogajanja med finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in posameznimi ministri in se končala na seji, ki se je zaključila včeraj zjutraj na Brdu pri Kranju.

Iz vladnega urada za komuniciranje so sporočili, da je predlagani razrez oblikovan programsko, pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, infrastrukture in pravosodja. To naj bi jim omogočalo izpeljavo zastavljenih programov, a se na vladi hkrati zavedajo, da bodo pri tem težave.

Vlada je potrdila odpoklic več veleposlanikov. Izstopa predčasni odpoklic (z 31. avgustom) Veronike Stabej v Parizu z dolžnosti veleposlanice Slovenije v Franciji, Monaku in Maroku, potem ko je nadzor razkril vrsto nepravilnosti. Pri vseh ostalih gre za iztek mandata, med drugim (prav tako z 31. avgustom) veleposlaniku v Italiji Iztoku Mirošiču v Rimu, kjer je diplomatsko pokrival še Tunizijo, Libijo, San Marino in Malto ter veleposlaniku na Hrvaškem Vojku Volku. Svoje položaje postopoma zapuščajo še veleposlaniki v Turčiji, Indiji, Braziliji in Črni gori.

Proračunski uporabniki morajo svoje finančne načrte pripraviti do 21. avgusta, končni predlog proračunov pa bo vlada sprejela predvidoma 17. septembra.

V letu 2016 naj bi odhodki znašali največ 9,272 milijarde evrov, leto kasneje pa 9,115 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj v skladu s fiskalnim pravilom prihodnje leto ne sme presegati 1,95 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2017 pa ne 1,82 odstotka BDP. Proračuna bosta manj investicijsko usmerjena kot lanski in letošnji. Iz državne blagajne bo nekaj manj denarja odteklo v pokojninsko blagajno in sicer zaradi višje zaposlenosti in uvedbe prispevkov na študentsko delo. Nepovratne subvencije gospodarstvu naj bi ukinili in uvedli ugodna posojila. Po drugi strani se med drugim zaradi napredovanj v javnem sektorju povišuje masa za plače in prispevke.

Vlada je tudi izdala uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki naj bi takšnim kmetijam omogočila razvoj in kmetom omilila administrativne zahteve. DK


Najbolj brano