Privatizacija državnih podjetij na tnalu

Podporniki in nasprotniki privatizacije so v soboto v Ljubljani na dveh ločenih dogodkih poudarili svoja stališča glede prodaje državnega premoženja. Nasprotniki so se zbrali na protestnem shodu in poudarili, da je treba preprečiti razprodajo državnih podjetij, zagovorniki pa so na gospodarski zbornici opozorili na nujnost privatizacije.

Zdajšnja privatizacija ni ne poštena ne koristna, opozarjajo njeni nasprotniki. Foto: STA
Zdajšnja privatizacija ni ne poštena ne koristna, opozarjajo njeni nasprotniki. Foto: STA

LJUBLJANA > Nasprotniki privatizacije so se na shodu, ki se ga je udeležilo nekaj sto ljudi, zavzeli za večjo vlogo delavcev, stroke in civilne družbe pri upravljanju državnih podjetij.

Nasprotniki: nihče nas ne bo ustavil

Ta shod je šele začetek, nihče nas ne more zaustaviti, so sporočili politični eliti in napovedali odločen boj. Glavni govorec, poslanec ZL Luka Mesec je zbranim dejal, da že 25 let spremljamo privatizacijo. Prvi krog nam je prinesel pidovske barone, drugi krog tajkune, tretji, ki poteka zdaj, pa prinaša tuje špekulante. Zdajšnja privatizacija ni ne poštena ne prostovoljna ne koristna in je še bolj zavita v meglo kot prejšnji procesi, je še ocenil Mesec. Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti je dejal, da se Luka Koper s sodelujočim menedžmentom in delavci uspešno razvija tudi brez privatizacije, v državni račun plačuje dividende in beleži vedno višji dobiček.

Med udeleženci je bil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki meni, da bi morali ustaviti privatizacijo: “Zagovorniki privatizacije pravijo, da bomo bolje živeli, če bomo prodali podjetja. To absolutno ne drži. Razprodaja dobrih podjetjih v večini primerov pomeni izgubo delovnih mest.” Shod, ki ga je pripravila iniciativa Državljani proti razprodaji, je potekal mirno in dostojanstveno.

Zagovorniki: državno lastništvo zavira razvoj

Podjetniki in ekonomisti pa so na gospodarski zbornici medtem predstavili svoje izkušnje s privatizacijo in so se strinjali, da državno lastništvo zavira gospodarsko rast in razvoj Slovenije. Predsednik društva Evropska Slovenija, enega izmed organizatorjev srečanja, Damir Črnčec, je dejal, da pobudniki peticije niso pričakovali takšne podpore, saj so doslej zbrali že več kot kot 11.000 podpisov. Ekonomist Igor Masten je delil svoje izkušnje kot nekdanji član nadzornega sveta NLB in dejal, da državno lastništvo ubija slovensko gospodarstvo zaradi navezave interesnih skupin s politiko: “Zaradi lastniške in upravljalske prepletenosti je bilo v Sloveniji onemogočeno uspešno spopadanje s krizo.”

Breme neuspešne tranzicije je začelo spodjedati temelje naše družbe, pa je prepričan podjetnik Igor Akrapovič. Privatizacija kot prva osnova zagona, ki bi državi zagotovila srednjeročna in prepotrebna sredstva za reforme, bi po njegovem mnenju v državo pripeljala svež kapital, razvoj in priključitev progresivnim srednjeevropskim gospodarskim tokovom.

Svoje izkušnje s privatizacijo je predstavil tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, ki je dejal, da je Postojnska jama v zadnjih petih letih, odkar jo je kupil, postala veliko bolj dobičkonosna, saj da je veliko ljudi “padlo iz jasli”. Podpisniki peticije so prepričani, da so s peticijo opozorili, da državna podjetja ustvarjajo nižje donose, kot če bi imeli ta denar shranjen na banki. STA


Najbolj brano