Pripravili bodo zakon o demografskem skladu

Svet pokojninskega zavoda, ki se je danes seznanil z izhodišči za pripravo zakona o rezervnem demografskem skladu, je pristojne pozval k čim prejšnji pripravi zakonskega predloga. Pri pripravi zakona, po katerem se bo Kapitalska družba preoblikovala v sklad do konca leta, naj bodo vključeni tudi predstavniki zavoda, so pozvali.

LJUBLJANA > Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je povedal, da bo mešana skupina začela pripravljati predlog zakona v prihodnjih dneh. Svoje delo zdaj lahko začne, saj je strategija upravljanja kapitalskih naložb države pripravljena, je pojasnil.

Spomnil je, da bo med viri za financiranje sklada tudi 10-odstotni delež kupnine za državna podjetja, ki bodo prodana. Opozoril pa je, da bodo sklad vzpostavljali “v pogojih konsolidacije javnih financ”.

Ministrstvo za finance glede virov za financiranje sklada, ki je v zvezi s skladom najbolj izpostavljeno vprašanje, poudarja, da je treba izboljšati pobiranje prispevkov, mladi bi se morali prej vključevati v trg dela, starejši pa z njega izstopati kasneje, je dejal Dragonja.

“Pri pripravi projekta, ki bo zahteven, bo treba upoštevati realnosti Slovenije,” je poudaril. Rezerva se namreč po njegovih besedah oblikuje, “ko imaš presežke, akumulira pa, ko je primanjkljaj”.

Vlada v programu stabilnosti, ki ga pripravlja, kot kratkoročni cilj predvideva zniževanje prispevka, ki gre v pokojninsko blagajno iz državnega proračuna. Prav tako bi morali ta znesek znižati tudi v absolutnem znesku, je dejal.

Lorber: Zakaj je zvišanje deleža tabu?

V razpravi članov sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je bilo še zlasti izpostavljeno vprašanje, povezano z viri za financiranje sklada.

“Zgodba o skladu je zgodba o dodatnih virih. Zakaj je tabu tema povišanje deleža kupnine, ki je zdaj določen pri 10 odstotkih?” je vprašal Zdenko Lorber, v svetu predstavnik sindikatov.

Predstavnica delodajalcev v svetu Tatjana Čerin je opozorila, da “za polnjenje pokojninske luknje ne smemo zapraviti vsega premoženja, ki ga imamo”. Ključen problem so viri, je menila. “Premalo govorimo o tem, da ima Slovenija zelo malo aktivnih v skupini starih od 55 do 64 let, prav tako tudi o tem, kako spremeniti razmerje med upokojenci in zavarovanci, da bo to bolj ugodno,” je dejala.

Po njenih besedah opozarjajo, da je delovno aktivne populacije premalo. “A ko se začnemo pogovarjati o možnih spremembah v šolstvu, ni pripravljenosti zanje. Nismo se pripravljeni odpovedati ničemur, pripravljeni pa smo se pogovarjati in sanjati,” je bila kritična.

Rešitve za vključevanje mladih na trg dela

Miloš Pavlica, ki je v svetu predstavnik vlade, je dejal, da bo “družbena diskusija glede sklada možna šele, ko bodo pripravljena prva besedila zakonskega osnutka”. Sicer pa bo sklad po njegovih besedah potreboval obdobje akumulacije, da bo lahko začel delovati, in to bo mogoče šele po letu 2025, je ocenil.

V tem trenutku pa se je treba po njegovih besedah med drugim osredotočiti na demografsko politiko in poiskati rešitve za vključevanje mladih na trg dela.

Predstavnica upokojencev v svetu Anka Tominšek pa se je spraševala, ali je v državi dovolj strokovnjakov s področja ekonomije, ki bi lahko našli dodatne vire za sklad. “Človeški kapital z možgani odhaja v tujino, mladi začnejo redno delati čim kasneje, starejši čim hitreje v pokoj...,” je probleme naštevala Tominškova.

STA

---