Primorske enote CSD v tri regijske centre

Centre za socialno delo (CSD) v prihodnjih letih čaka reorganizacija. Podrobnosti sicer še niso določene, saj ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pravi, da “gre za dolgotrajen proces”. Po njenem sestanku z vodstvi posameznih centrov pa je jasno, da namerava ministrstvo poleg krčenja nekaterih birokratskih postopkov v centrih preobraziti tudi njihovo strukturo.

V centrih za socialno delo, ki bodo prešli pod regijske centre, 
podrobnosti reorganizacije še ne poznajo.  Foto: Tina M. Valenčič
V centrih za socialno delo, ki bodo prešli pod regijske centre, podrobnosti reorganizacije še ne poznajo.  Foto: Tina M. Valenčič

PRIMORSKA > Od 62 CSD, kolikor jih deluje v Sloveniji, naj bi jih zgolj 15 zaživelo kot regionalni, ostali pa bodo k njim priključene enote. Na Primorskem naj bi bili regijski centri v Postojni, Kopru in Novi Gorici. Kaj to pomeni za njihove uporabnike, po večini CSD še ne vedo.

“Pomembno je, da centre približamo uporabnikom in uporabnicam ter jim nudimo boljše, bolj osebne storitve, medtem pa jih razbremenimo administrativnega dela,” napovedano reorganizacijo centrov za socialno delo napoveduje pristojna ministrica Anja Kopač Mrak.

Nevenka Doles, direktorica CSD Sežana: “Vsebinsko gremo v pravo smer: imeli naj bi manj birokratskega dela in več strokovnega.”

Kako se bodo njene želje ujemale z napovedmi reorganizacije, sploh z napovedjo po vzpostavitvi peščice regionalnih centrov, za zdaj ostaja še neznanka. Ministrica, ki se je o načrtih reorganizacije prejšnji teden pogovarjala z direktorji in direktoricami centrov za socialno delo, namreč razlaga, da “gre za dolgotrajen proces” in “spremembe ne bodo vidne čez noč” ter da želi ministrstvo proces reorganizacije “peljati skupaj s stroko s področja sociale ter vsemi deležniki, ki so vpeti v to področje”.

Socialni informativni izračun

Zagotovo pa so jasni obrisi, ki naj bi jih uveljavila reorganizacija. Spremembe so - zaradi dodatnih obremenitev centrov na račun zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in povečanih potreb po nudenju strokovne pomoči različnim skupinam uporabnikov - predvidene na treh področjih, pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.

Birokratsko delo na CSD naj bi začeli zmanjševati že oktobra prihodnje leto, ko naj bi odločanje nekaterih letnih pravic (obračunavanje otroškega dodatka, štipendije, subvencije za vrtec ...) uredili po sistemu informativnega izračuna dohodnine. Posamezniki morajo zdaj za te pravice vložiti vlogo. Cilj pa je, da bi brez vloge enkrat letno dobili na dom informativni izračun o višini teh pravic. Kar pomeni, da CSD ne bi več treba voditi ugotovitvenih postopkov glede teh pravic.

Kot drugi ukrep namerava ministrstvo vzpostaviti celovit model socialne aktivacije, “ki bo zagotovil transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb, ki tvegajo revščino in so socialno izključeni, in jim omogočil aktiven pristop k reševanju njihovih socialnih stisk preko pridobivanja socialnih in delovnih kompetenc,” pojasnjujejo na ministrstvu. Model socialne aktivacije naj bi povezal vse pomembne institucije v tem procesu.

Kaj bo s centri v manjših občinah

Kot zadnji, a s strani uporabnikov tudi najbolj vprašljiv ukrep, naj bi se uveljavila nova organizacijska struktura CSD. Kot so pojasnili na nekaterih centrih za socialno delo, je za zdaj gotovo, da namerava ministrstvo iz sedanjih 62 samostojnih CSD ustvariti 15 regionalnih centrov za socialno delo, ostali pa naj bi delovali kot enote teh regijskih centrov.

Kaj to natanko pomeni za centre in njihove uporabnike na ministrstvu še ne vedo natančno povedati, saj se morejo o podrobnostih še dogovoriti. Zagotavljajo le, “da zmanjševanje (odpuščanje) zaposlenih nikakor ni predvideno in da se bodo ohranile vse obstoječe enote CSD”.

Več časa za delo z ljudmi

Prav veliko ne vedo niti v posameznih centrih za socialno delo. Precej bolj nezaupljivi do sprememb so v nekaterih manjših občinah, kjer so reorganizacije različnih javnih služb že doživeli.

“Dobili smo le površinske informacije. Rečeno je bilo, da bi reorganizacija potekala v treh korakih, vemo za vzpostavitev regijskih centrov in za to, da bomo v proces s pripombami vključeni vsi CSD. Ne vemo pa, kaj se bo spremenilo vsebinsko, niti kaj bo s kadri, ne poznamo niti časovnice, kdaj naj bi se to zgodilo,” je pojasnila Kristina Zadel Škrabolje, direktorica CSD Ilirska Bistrica, ki naj bi po reorganizaciji poleg CSD Cerknica spadal pod regijski CSD Postojna. Predvideva, da se za uporabnike storitev ne bo spremenilo nič, če bo vsak CSD ohranil strokovne naloge, ki jih sedaj opravlja. “Če pa bodo prenesene na regijski center, bo to pomenilo poslabšanje, predvsem z vidika dostopnosti. Vendar nam teh informacij niso dali.”

Sežanski CSD naj bi skupaj z izolskim in piranskim prešel pod regijski center Koper. Direktorica CSD Sežana Nevenka Doles se reorganizacije ne boji: “Mi bomo prišli pod regijski center Koper, a glede na zagotovila ministrice bodo tudi enote ohranile vse dosedanje programe. Sama sem prav to izrecno vprašala ministrico,” je povedala.

Po njenem mnenju je država ugotovila, da so spremembe na področju CSD, ki jih je uvedla leta 2012, povzročile “pravo katastrofo”, zato bo tokrat spremembe uvajala postopoma. “Vsebinsko, menim, gremo v pravo smer - če bo le obveljalo to, kar nam je zagotovila ministrica: da bomo imeli manj birokratskega dela in več strokovnega,” pravi Dolesova.

Na vprašanje, ali bodo enote ohranile tudi samostojnost, ki se zdaj kaže v lastnih programih in v sodelovanju z osnovnimi šolami, Rdečim križem in Karitasom, Dolesova meni, da bodo enote to samostojnost ohranile. “Rečeno nam je bilo, da bomo imele celo več časa za delo z ljudmi,” je povedala Dolesova.

V izolskem in piranskem centru pričakujejo, da bodo napovedane spremembe postopne. Do kod vse bodo segale, pa ne vedo. Časovnice niso dobili, prve novosti naj bi bile vidne prihodnje leto - predvsem na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in z njimi povezanimi informativnimi izračuni.

Kristina Šturm Leban, direktorica CSD Tolmin, ki bi skupaj z idrijskim in najbrž tudi ajdovskim centrom prešel pod okrilje regijskega centra Nova Gorica, meni, da reorganizacija, pa tudi prevetritev zakonodaje, načeloma lahko prinese pozitivne spremembe. “Pred očmi pa je treba imeti uporabnike. Če bodo lahko svoje stiske reševali bliže domu in če bo za vse omogočena enaka dostopnost do storitev in programov, potem je to prava pot. V nasprotnem primeru reorganizacija lahko pomeni še večjo neenakost in večje razlike pri dostopanju do pravic, storitev in programov,” poudarja direktorica. In dodaja, da bi bilo treba večjo dostopnost zagotoviti tudi z odpiranjem dodatnih izpostav. Na ogromnem območju z razpršeno poselitvijo, ki ga pokriva CSD Tolmin, denimo, bi bilo to nujno.

Z njo se strinja tudi direktorica CSD Idrija Irena Ogrič, ki upa, da jih bo ministrstvo z reorganizacijo razbremenilo: “Zadnja leta smo zasičeni z upravnimi postopki, ki nam vzamejo ogromno časa. To obremenitev močno čutimo predvsem manjši centri.”

TINA M. VALENČIČ, MUZ, MC, MM


Najbolj brano