Na nitki 15 podružničnih šol

Podružničnim šolam, ki jih obiskuje manj kot 14 učencev in šolam na “obmejnem problemskem območju”, ki imajo manj kot pet učencev, so šteti dnevi. Ministrstvo za javno upravo je v okviru svojih predlogov za uravnoteženje občinskih proračunov predlagalo njihovo ukinitev že z naslednjim šolskim letom. Samostojne šole, ki imajo manj kot devet oddelkov, pa bi se jeseni spremenile v podružnice večjih šol na svojem območju.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Na Primorskem deluje 15 podružničnih osnovnih šol, ki jih obiskuje manj kot 14 učencev. Večina, kar 12, jih je na Goriškem, in sicer so to podružnice Šmarje, Šebrelje, Zavratec, Soča, Novaki, Ledine, Kal, Kamno, Podmelec, Vrtovin, Breginj in Šentviška Gora. V Istri je na seznamu za ukinitev podružnica v Svetem Petru, na Postojnskem in Pivškem pa podružnici Zagorje in Studeno.

Solo predlog ministrstva za javno upravo

Na ministrstvu za javno upravo, kjer poudarjajo, da ne gre še za formalne predloge, pač pa le za nabor možnih rešitev, s katerimi bi občinam zmanjšali stroške, bi bili nekoliko bolj prizanesljivi do podružničnih šol, ki ležijo na “obmejnih problemskih območjih.” Te bi ukinili šele, če bi jih obiskovalo manj kot pet otrok. Ministrstvo si je za področje osnovnih šol zamislilo še, da bi se samostojne šole, ki nimajo vseh devetih razredov, spremenile v podružnice večjih šol v občini.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport terminologije “obmejnih problemskih območij” ne poznajo in pravijo, da je tudi sicer vse, kar piše v interventnem zakonu plod ministrstva za javno upravo. “S tem predlogom druga ministrstva, oziroma vsaj naše, niso bila seznanjena in zdaj še poteka medresorsko usklajevanje,” pravi ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar. Zatrjuje, da na ukrepe, ki bi povečevali brezposelnost v Sloveniji, ne bo pristala.

Ladjice v nemirnih vodah

A strah se je že naselil tako v majhne kraje kot med učitelje, ki učijo na pod-ružničnih šolah. Iz Društva učiteljev podružničnih šol so že pisali ministrici za izobraževanje in predsedniku vlade Miru Cerarju, da bi jima predstavili pomen podružnic za manjše in slabo poseljene kraje. “Ne moremo se strinjati s posegi v normative in standarde za delovanje podružničnih šol,” sporoča predsednica društva Katja Bolko. Te šole so po njenih besedah kot ladjice v nemirni vodah: “Vedno s strahom čakamo, ali in kdaj bodo potonile. Ogromno jih je žal že, z njimi pa življenje tistega kraja.”

Ledine in Zavratec: na nož, če bo treba!

Lani s 120.000 evri obnovljena in z vrtcem obogatena podružnična šola Ledine v občini Idrija je pogonsko kolo planote že 131 let. Vest o možni ukinitvi ljudi ni mogla zadeti ob slabšem času. Ker je državna cesta v dolino zaprta, so odrezani od Idrije in matične šole v Spodnji Idriji. Ne preseneča torej, da krajani pravijo, da bodo šolo branili na nož.

Podobno poudarjajo v Zavratcu. Zaradi oddaljenosti od Idrije bi morali Matica, Matijo, Nežo, Vida, Jošta, Manco in Petro, ki sedijo v kombiniranem oddelku od 1. do 4. razreda, voziti v šolo Rovte v sosednjo občino Logatec. “To je nemogoče neskladje. Govorimo o decentralizaciji in razvoju vasi, a delamo vse v prid dražji centralizaciji. Vasem želimo ukiniti šole, ki so za razvoj bistvene. Veliko časa posvečamo spoznavanju kraja in sodelujemo z njim. Otroci, ki se tako navežejo nanj, bodo v vasi ostali lažje kot oni, ki bi jih že v rosnih letih iztrgali iz njega,” meni učiteljica Darja Kogovšek. V cerkljanskih podružnicah Šebrelje in Novaki, ki imajo, podobno kot številne podružnice, nadpovprečne rezultate, se ob možnem ukrepu le držijo za glave.

Čakajo na navodila, a ne vidijo smisla

Ravnatelji šol v Posočju, ki so se včeraj v Kanalu srečali v okviru skupnega aktiva, do teh vprašanj še niso zavzeli stališča. ”Počakali bomo na nadaljnja konkretna navodila,” je povedal predsedujoči, sicer ravnatelj OŠ Tolmin Vladimir Mavri. Njegova kolega v OŠ Most na Soči in v OŠ Podbrdo Ciril Makovec in Polona Kenda razlagata, da bi bili to dodatni udarci podeželju. “Treba je gledati dolgoročno. Pri malih šolah je treba počakati, kakšen bo gospodarski položaj, ker niso problem šole, ampak gospodarstvo. Če se bo slednje razvijalo, se bo tudi šola, sicer ne,” meni Kenda. Njeni OŠ Podbrdo grozi, da bo pos-tala podružnica. V tem primeru bi med drugim naposled morali odpuščati. Ker v takšni šoli ne bi bilo več oddelkov višjih razredov, bi otroke morali voziti v matično šolo. A če gre šola, ki je tudi kulturni center, bo šlo še kaj, pravi Kenda. Čeprav je Podbrdo v občini Tolmin, bi se pojavili tudi problemi s starši. Ker se iz Baške grape v službo vozijo tudi na Gorenjsko, se Kenda sprašuje, kam bi hoteli voziti šolarje: “Od koga bi torej bili podružnica: Mosta na Soči, Železnikov ali Bohinjske Bistrice?”

Meni tudi, da starši na koncu ne bi soglašali, da bi se otroci vozili v šolo po dvajset kilometrov v eno smer. To bi pomenilo tudi izseljevanje iz Baške grape, čeprav se zdaj tja ljudje tudi priseljujejo. Ciril Makovec, ravnatelj OŠ Most na Soči, kjer bi ukinili podružnice Podmelec, Šentviška gora in Trebuša, pa dodaja, da je treba zadeve gledati dolgoročno: “V Podmelcu imamo deset otrok v šoli, a 27 v vrtcu. Na daljši rok ni bojazni, da bi šola samevala.”

“Otroci niso statistika!”

V ajdovski občini bi predlagani ukrepi prizadeli OŠ Dobravlje, ki bi izgubila podružnici v Šmarjah in Vrtovinu. Prvo letos obiskuje šest učencev. Čeprav jih je malo, so se pred tremi leti odločili, da jo ohranijo, saj je tesno vpeta v življenje kraja in krepi vezi med generacijami. Podobno razmišljajo v Vrtovinu, kjer je učencev 13. Za šolo in kraj je bila pred desetimi leti velika pridobitev nova večnamenska dvorana s telovadnico. Občina namerava šolo prenoviti in jo povezati s telovadnico. S tem bi pridobili jedilnico, knjižnico in manjšo zbornico.

Na matični šoli, kjer bi nastale težave pri organizaciji pouka in prevozov, so zaskrbljeni. “Obljubili so nam, da ne bodo posegali v normative. Upamo, da bodo še razpravljali in da do tega ne bo prišlo. Statistika je ena stvar, vsaka šola pa ima popolnoma svojo zgodbo, svoje okolje in svoje otroke. Otroci niso statistika,” opozarja ravnateljica Mirjam Kalin. Izpostavlja tudi prednosti, ki jih ima majhna šola pred veliki šolskimi centri.

“Upamo, da to ne bo uspelo,” je novico o možnosti ukinitve njihove podružnične šole komentiral predsednik KS Šmarje Vladimir Blagojna. Opozarja, da bi morali ukrepati tudi drugače: “Borimo se, da bi čim več otrok oziroma družin z otroki ostalo na podeželju. Zdaj otroke iz naše krajevne skupnosti vozijo v šole v Ajdovščino, Vipavo, tudi v Branik. Če bi vsi otroci iz naše krajevne skupnosti hodili v našo podružnično šolo, bi jih bilo bistveno več, kot jih je sedaj.”

Za podružnični šoli v Breginju in v Soči ni strahu, da bi jo ukinili, saj spadata v tako imenovano “obmejno problemsko območje”, kjer mora šolo obiskovati vsaj pet otrok. V breginjski podružnici jih je trenutno 13, zaledje imajo tudi v vrtcu z osmimi malčki.

Rodnost govori v prid ustanovi

Podobnega problema, torej da starši otroke v šolo raje vozijo tja, kjer so v službi, pa po besedah Helene Hvala ni v Čepovanu, kjer bi zdaj samostojna šola lahko postala podružnica. Povedala je, da se demog-rafski kazalci na velikem in redko poseljenem delu novogoriške občine, kjer šola deluje in kjer je bilo dolgo težko kaj zidati zaradi pros-torskih načrtov, počasi obračajo na bolje.

“Glede na število otrok in rodnost nikakor ni utemeljeno spreminjati statusa šole,” poudarja ravnateljica OŠ Čepovan. Dodaja, da delajo na promociji šole in kraja in da so letos dobili naziv kulturna šola. Enako kot drugi kolegi izpostavlja, da ima ustanova za vas izjemen pomen: “Ta potrebuje samostojno šolo, ker je ta središče kulture, družabnega dogajanja. Če kraj tega nima, umre.”

Nadvse je razočarana nad predlaganimi ukrepi: “Pa saj nam vendar šole ne morejo vzeti. Šokirana sem bila, ko sem pred dnevi na kongresu ravnateljev v Portorožu izvedela za ukrepe!”

Žarek upanja

Sicer pa je povedala, da so enako že doživljali pred dvema letoma: “Interventni ukrepi so bili že takrat pred-lagani.” Kenda pa razlaga, da o preobrazbi samostojne podbrejske šole v podružnico posluša vse odkar je tam postala ravnateljica leta 1999. In zato se zna pošaliti: “Če nam to napovedujejo že 15 let, upam, da nam bodo še nadaljnjih 15.”

JANA KREBELJ in novinarji PN

---