Pri jelenih in divjih prašičih se obeta nadaljnje povečanje odstrela

Zavod za gozdove Slovenije je ta teden na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oddal letne načrte za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za letošnje leto. Pri glavnih vrstah divjadi, zlasti pri jelenu in divjemu prašiču, tudi letos načrtujejo nadaljnje povečanje odstrela, so nedavno sporočili iz zavoda.

LJUBLJANA > Letos se bodo predvidoma osredotočili na urejanje okoljsko problematičnih vrst divjadi - divjega prašiča, jelenjadi in sive vrane, nekoliko manj pa na srnjad in lokalno pogojeno na alohtone vrste, to sta damjak in muflon. Alohtone vrste so organizmi, ki jih je človek prinesel od drugod.

Letos na ravni Slovenije glede na lansko realizacijo načrtujejo za 2,5 odstotka višji odvzem srnjadi. Odvzem vključuje odstrel, izgube zaradi prometa, naravne izgube zaradi plenilcev in podobno.

Odvzem jelenjadi želijo letos glede na lansko realizacijo povečati za deset odstotkov, s čimer želijo preprečiti številčno naraščanje jelenjadi in širjenje na nova območja, še posebej tja, kjer je jelenjad z vidika možnih škod v kmetijstvu povsem nezaželena, to je v Vipavski dolini, Goriških Brdih in Halozah.

Načrt odvzema divjega prašiča nameravajo glede na nihajoče trende populacije in glede na lansko realizacijo ohraniti na visoki ravni, čeprav jim je s posegi oz. odstrelom populacijo v zadnjih dveh do treh letih že uspelo znižati, kar je dobro vidno v zahodni in vzhodni Sloveniji, v osrednjem in južnem delu pa nekoliko manj.

Načrti pri mali divjadi so nekoliko konzervativno naravnani, in sicer zaradi padajočih trendov številčnosti. Pri poljskem zajcu, jerebici in fazanu je to znak degradacije okolja.

Načrtovanje upravljanja s populacijami velikih zveri, to so medved, volk in ris, ne sodi v sklop opisanega načrtovanja, pač pa v ločene postopke v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.

Lani je bil odvzem divjadi ponekod otežen zaradi posledic žledoloma, ponekod pa tudi zaradi velikih poplav. Na precejšnjem delu teh območij je bilo fizično nemogoče izvajati lov, poleg tega pa so zaznali večje migracije divjadi zaradi trenutne neustreznosti bivalnega okolja, v območjih z žledolomom pa zaradi povečanega nemira pri stalnem izvajanju gozdnih del.

Škode po divjadi so se lani v primerjavi z letom prej zmanjšale za 40 odstotkov na 480.622,51 evra in znašajo v povprečju en evro na hektar kmetijske površine. Škoda se ni po vsej državi zmanjšala enakomerno, do delnega povečanja je prišlo zlasti v delu Prekmurja, tudi zaradi prehajanja divjadi z Madžarske, deloma pa tudi na Kočevskem.

Pretežni del škod je posledica divjega prašiča (59 odstotkov), sledita jelenjad z 34,5 odstotka ter srnjad s 4,5 odstotka, preostala dva odstotka škod pa sta posledica drugih vrst divjadi, to je lisice, zajca in vrane. Veliko zmanjšanje škod pripisujejo predvsem visokemu odstrelu in s tem znižanju številčnosti divjega prašiča.

STA

---