Pri Zavrču več kot 25 avtobusov z migranti

V bližini mejnega prehoda Zavrč je po informacijah Policijske uprave Maribor pravkar nedovoljeno in nenapovedano iz Hrvaške v Slovenijo vstopajo migranti, ki so jih v bližino mejnega prehoda pripeljali z več kot 25 avtobusi. Zaradi zagotavljanja varnosti v prometu policija napoveduje, da bodo do nadaljnjega zaprli mednarodni mejni prehod Zavrč.

OBREŽJE, LJUBLJANA> Ko bodo policisti migrante zbrali v skupino, jih bodo prepeljali v ustrezne, za to predvidene centre. Števila ljudi, ki vstopajo v našo državo v tem trenutku še ni mogoče oceniti, so še dodali na mariborski policijski upravi.

Okoli 17. ure je v bližino Rigonc s Hrvaške prišla nova skupina prebežnikov, po prvih ocenah policije je jih je okoli 2000, so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto. Policisti bodo tujce namestili v začasni center v Dobovi, ko bodo migrante, ki so sedaj v centru, prepeljali v namestitvene in sprejemne centre po državi.

Kakor pravijo na PU Novo mesto, policisti nadaljujejo z organizacijo prevozov prebežnikov iz sprejemnega centra Brežice in začasnega centra Dobova v namestitvene in sprejemne centre po državi.

V obvladovanje razmer ob begunskem valu se vključujejo centri za socialno delo (CSD), ki pomoč zagotavljajo predvsem najranljivejšim skupinam, so pojasnili na ministrstvu za delo. Ministrstvo tudi intenzivno išče možnosti, da bi v pomoč pri oskrbi beguncev v nastanitvenih centrih prek javnih del vključili brezposelne.

Mladoletniki brez spremstva

V najranljivejše skupine spadajo otroci in mladoletniki brez spremstva, nosečnice, matere z dojenčki, starejši, invalidi ter osebe z motnjami v duševnem zdravju. Za mladoletnike, ki ne bodo zaprosili za mednarodno zaščito, bodo centri za socialno delo postavili skrbnika za poseben primer. Njegova naloga bo ščititi koristi in interese mladoletnih tujcev.

V primeru, da bi mladoletnik brez spremstva zaprosil za mednarodno zaščito, pa bo CSD postavil zakonite zastopnike. Zakoniti zastopnik za otroka ureja vse potrebno pri pridobivanju statusa azilanta in poskrbi, da bo otrok ali mladostnik brez spremstva deležen vse potrebne pomoči.

Policija namreč ob primerih, ko so med prebežniki tudi otroci oziroma mladoletniki brez spremstva, o tem obvesti center za socialno delo oziroma interventno službo centra.

Centri za socialno delo so vključeni tudi v sistem civilne zaščite, še dodajajo na ministrstvu. Doslej so aktivirali že vse CSD z območij, na katera prihajajo begunci, njihovi zaposleni so že vključeni v pomoč.

Nevladne in humanitarne organizacije pozivajo k pomoči

Koordinacija nevladnih in humanitarnih organizacij poziva vlado ter državljane in državljanke Slovenije, naj v begunski krizi pomagajo z materialnimi donacijami in prostovoljnim delom. Kot so zapisali v javnem pozivu, je za preprečitev ali vsaj ublažitev človeškega trpljenja, ki smo mu priča te dni, potrebno organizirano delovanje.

Nevladne in humanitarne organizacije prosijo za dodatno podporo dejavnostim civilne zaščite, policije in različnih organizacij, ki delujejo povsod po Sloveniji. Zainteresirani lahko pomagajo z zbiranjem materialne pomoči v obliki oblačil, hrane, vode, higienskih in sanitarnih pripomočkov ter odej, so sporočili s Platforme za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Sloga. Pri nevladnih in humanitarnih organizacijah se lahko aktivirajo tudi kot prostovoljci.

Lokacije, na katerih Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas, Adra, Društvo UP Jesenice, Slovenska filantropija, Zveza prijateljev mladine Slovenije in druge humanitarne organizacije sprejemajo materialno pomoč, so objavljene na njihovih spletnih straneh.

Koordinacija nevladnih in humanitarnih organizacij prostovoljce poziva, naj se na lokacije ne odpravijo sami, ampak se najprej obrnejo na Slovensko filantropijo. Tako bodo prostovoljske sile usklajene in razporejene glede na potrebe, s tem pa bo delo olajšano za vse, dodajajo.

Zlasti za zaposlene se sicer postavlja vprašanje upravičenosti odsotnosti z dela zaradi sodelovanja pri omenjenih prostovoljnih aktivnostih. Kot je pojasnila Lenka Vojnovič iz Slovenske filantropije, za tovrstno odsotnost oziroma za morebitna nadomestila prostovoljcem ni zakonske podlage, kot to velja denimo za gasilce.

Negodovanja delodajalcev zaradi odsotnosti prostovoljcev kljub temu niso zaznali, je pa res, da gredo prostovoljci na teren v svojem prostem času oziroma morajo za to vzeti dopust, je povedala. Kot je dodala, pa se prostovoljci najdejo tudi med brezposelnimi. Tako v Šentilju v pomoči beguncem sodelujeta dve brezposelni mami, ki otroke zjutraj pospremita v vrtec, nato pa se odpravita med prostovoljce.

STA

---