Prenos Supervizorja je dolgotrajen zaradi tehnoloških posebnosti

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vse svoje moči usmerja v to, da bo Supervizor v najkrajšem možnem času na voljo javnosti, so danes zatrdili za STA. Pri tem aktivno sodelujejo z ministrstvom za javno upravo, kjer pojasnjujejo, da bo prenos aplikacije na njihov strežnik trajal dlje zaradi "tehnološke specifike" izvedbe Supervizorja.

Predsednik KPK Boris Štefanec Foto: STA
Predsednik KPK Boris Štefanec Foto: STA

LJUBLJANA > Danes se namreč vrstijo pozivi pristojnim, naj čim prej znova vzpostavijo dostop do aplikacije, ki omogoča transparentnost porabe javnega denarja in od ponedeljka ne deluje zaradi prenosa na nov strežnik.

Da bi Supervizor čim prej ponovno zaživel, se bo zavzel tudi aktualni pravosodni minister Klemenčič. Kot je danes pojasnil, pa to predvsem pomeni, da mora biti trajnostno financiran, ključen vpliv na njegovo delovanje in širitev pa mora imeti civilna družba v povezavi z državnimi organi. "Takšni projekti namreč ne morejo in ne smejo biti talec sposobnosti ali nesposobnosti, volje ali pomanjkanja le-te s strani vsakokratnih predstojnikov državnih organov. Pogovori tako že potekajo," je navedel. Ob tem je spomnil, da sta nastajanje ideje in izvedba Supervizorja potekala v času in okoliščinah, ko KPK ni imel dovolj sredstev niti za izplačilo plač zaposlenim in osnovno delovanje. "Stavba na Dunajski cesti 56 poleg tega ni imela dovolj dobro razvite strežniške infrastrukture za delovanje tovrstne aplikacije, z razmeroma počasno povezavo v splet, potrebna nadgradnja pa bi stala približno 50.000 evrov - v kar seveda ni vključen strošek razvoja potrebne programske opreme," je opisal nekdanji predsednik KPK. "Eden od sodelujočih v projektu, Primož Bratanič, je ponudil tako svojo infrastrukturo kot tudi strežnike, za kar smo mu bili več kot hvaležni. Gre za posameznika, ki je bil ključen pri razvoju aplikacije, kar smo v prejšnjem mandatu tudi zapisali na spletni strani komisije," je poudaril Klemenčič.

Doslej je namreč gostovala na strežniku zunanjega, zasebnega ponudnika, zdaj pa jo bodo prenesli na državni strežnik pri ministrstvu za javno upravo. Tam so v ponedeljek ocenili, da bi lahko bil Supervizor vnovič vzpostavljen šele septembra.

Danes pa so pojasnili, da gre daljši čas prenosa aplikacije na račun tehnološke specifike izvedbe aplikacije Supervizor. "Namreč, centralna infrastruktura ministrstva za javno upravo nima pripravljenih tehnoloških okolij in postopkov za tehnologije, ki jih uporablja aplikacija Supervizor. Zato je treba izvesti prilagoditve na obeh straneh, na strani aplikacije in na strani infrastrukture, ki pa zahtevajo svoj čas. Posebna zgodba pa je tudi integracija s podatkovnimi viri, iz katerih aplikacija Supervizor črpa podatke," so navedli.

V povprečju se sicer časi prenosov podobnih baz podatkov na infrastrukturo ministrstva gibljejo okoli 14 dni, priznavajo na ministrstvu, pri čemer je čas odvisen od arhitekture in namembnosti aplikacije. "Manjša spletna mesta se vzpostavijo v nekaj dneh, kompleksne aplikacije z več povezavami, ki terjajo vzpostavitev in odpiranje komunikacijskih poti do številnih virov, za testno in obratovalno/produkcijsko okolje, pa tudi dalj časa," so pojasnili.

V primeru vzpostavljanja državnega računalniškega oblaka denimo bodo po navedbah ministrstva uporabljeni metodološki in tehnološki pristopi, ki ne bodo vplivali na delovanje aplikacijskih sistemov, torej aplikacije med prenosom ne bodo ugasnile. "Te pristope že sedaj preizkušamo na carinskih aplikacijah in podobne tranzicijske postopke bomo izvedli tudi za druge sisteme," so dodali.

Ko bo Supervizor končno vnovič izpostavljen, ga bodo upravljali na KPK, s čimer naj bila zagotovljena tudi neodvisnost Supervizorja, četudi bo gostoval na državnem strežniku. KPK sicer tudi v postopku prenosa podatkov aktivno sodeluje z ministrstvom za javno upravo, ob tem pa zagotavljajo, da bodo vse podatke takoj, ko bo Supervizor spet začel delovati, ažurirali.

Pri KPK so danes zatrdili še, da imajo oni edino kopijo podatkov in da so bili podatki pri zunanjem izvajalcu uničeni, o tem pa da obstaja tudi pisna dokumentacija. Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je namreč v ponedeljek na Twitterju opozorila na vprašanje varnosti podatkov, s katerimi je doslej upravljal zunanji sodelavec KPK.

STA


Najbolj brano