Predlog SDS za sankcioniranje udeležencev terorističnih bojev

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin kaže, da bo SDS s predlogom novele kazenskega zakonika neuspešna tudi v drugo. V SDS predlagajo sankcioniranje tistih, ki so se ali se nameravajo v tujini udeležiti terorističnih bojev, podpirajo jih le v NSi in ZaAB.

 Po predstavitvi stališč poslanskih skupin kaže, da bo SDS s predlogom novele kazenskega zakonika neuspešna tudi v drugo. Foto: STA
Po predstavitvi stališč poslanskih skupin kaže, da bo SDS s predlogom novele kazenskega zakonika neuspešna tudi v drugo. Foto: STA

LJUBLJANA > Ostali pozdravljajo iniciativo SDS, a menijo, da je treba k zadevi pristopiti širše.

SDS je podoben predlog vložila konec lanskega leta, a ga je državni zbor zavrnil. Sedanji predlog novele je poslanska skupina vložila po terorističnih napadih v Parizu.

Poslanska skupina predlaga, da se tiste, ki se nameravajo udeležiti ali se udeležijo oboroženega spopada zunaj Slovenije, kaznuje z zaporom od petih do petnajst let. Prav tako predlagajo, da se z enako kaznijo kaznuje tiste, ki spodbujajo k načrtovanju kaznivih dejanj, je danes pojasnil poslanec Žan Mahnič.

Stare: V sedaj veljavnem kazenskem zakoniku je več členov, ki inkriminirajo teroristično delovanje

A vlada se z novim predlogom ne strinja. Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare je najprej pojasnil, da v sedaj veljavnem kazenskem zakoniku obstaja več členov, ki inkriminirajo teroristično delovanje.

Hkrati pa se zdaj s predlogom inkriminira že sam namen udeležbe v spopadih v tujini, je opozoril. Po oceni vlade je popolnoma nepredstavljivo, da bi se pojem kaznivosti premaknil v območje golega naklepa.

Andrej Čuš iz SDS pa je po teh pojasnilih vladajoči koaliciji očital, da drži glavo v pesku in se dela, da na svetu ni nobenih težav. A če se bo taka miselnost nadaljevala, se z grožnjo Islamske države ne bo obračunalo, je dodal.

Omenil je podatke, po katerih je na bojiščih v Siriji in Iraku približno 3000 državljanov držav EU. Nekateri od njih so se že vrnili, drugi pa še bodo, je opozoril. “Če bo ena smrtna žrtev, bo ena preveč. In takrat bodo vsi v državi pogledali, kaj je naredil parlament,” je sklenil.

Podpora noveli zakona le v ZaAB in NSi

Vendar pa se s SDS strinjajo le v NSi in ZaAB. Kot pravi Matej Tonin, se terorizem pri nas podcenjuje. Danes imajo poslanci tako na dnevnem redu izboljšavo pravnega okvirja za boj proti terorizmu, a kot kaže, bodo poslanci zopet zamahnili z roko in rekli, “da se to nas ne tiče in da gre za pretiran poseg v svobodo posameznika”.

ZaAB bo na glasovanju novelo potrdil, ker, kot je dejal poslanec Peter Vilfan, želijo vlado pripraviti do tega, da se obravnave tega vprašanja loti resno in celostno. Opozoril je, da se slovenski državljani in prebivalci Slovenije niso borili zgolj v vrstah Islamske države, ampak da sodelujejo oziroma so sodelovali tudi v drugih oboroženih konfliktih v tujini, denimo v BiH.

SMC pozdravlja dejavnosti predlagatelja novele, vendar meni, da predlog ni ustrezen. Sprejetje predlagane rešitve bi namreč pomenilo neposredno kršenje človekovih pravic, z radikalizacijo pa se je treba spopasti ne le z represivnimi, temveč bolj s preventivnimi ukrepi, je dejala poslanka Lilijana Kozlovič.

V Desus se zavedajo, da delovanje Islamske države in z njo povezane krizne situacije terjajo ukrepanje in pozdravljajo namero kolegov iz SDS, vendar mora biti zakonodaja smiselno pretehtana in ustavnopravno vzdržna. Predlog namreč po besedah poslanke Marjane Kotnik Poropat ne zagotavlja pravne varnosti. Če bi se novela uveljavila, bi velike težave po njenem utegnili imeti vsi tisti, ki bi potovali v krizne države in njihovo soseščino.

Glasovanje v ponedeljek

V SD dodajajo, da se že pripravljajo ustrezni ukrepi tudi na normativni ravni, pa tudi na ravni EU so se aktivirali instrumenti, ki bodo na širši ravni obravnavali in urejali širjenje terorističnih dejanj. Seveda so v SD, kot pravi poslanka Bojana Muršič, zaskrbljeni zaradi dejanj Islamske države, vendar menijo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Iz vrst ZL je bilo slišati, da je terorizem strukturen problem, ki ga predlog novele ne rešuje. Namesto, da se kazenski zakonik na hitro spreminja, moramo ugotoviti, kje so razlogi, da do tega sploh prihaja, je dejal Matej T. Vatovec. Samo z represijo namreč ne moremo rešiti tako kompleksnega vprašanja, to pa po njegovih besedah ugotavljajo tudi druge evropske države.

Glasovanje bo v ponedeljek.

STA


Najbolj brano