Pred svetovnim dnevom Zemlje pozivi k ukrepanju

Vsako leto 22. aprila obeležimo svetovni dan Zemlje. Gre za dan, na katerega se po vsem svetu zvrstijo pozivi k varovanju okolja in planeta, na katerem živimo. Prvič so dan Zemlje obeležili leta 1970, letos pa ga bo več kot sedem milijard ljudi v 192 državah po svetu z različnimi dogodki proslavilo že 45.

Vsako leto 22. aprila obeležimo svetovni dan Zemlje.
Vsako leto 22. aprila obeležimo svetovni dan Zemlje.  

LJUBLJANA > Koordinatorji svetovnega dneva Zemlje navajajo, da letošnji dan poteka pod sloganom Na nas je, da prevzamemo vodenje.

Cilj tega dneva je spodbuditi vse ljudi k aktivnemu in odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja. Zavedati se moramo ranljivosti in enkratnosti planeta, na katerem živimo.

Leto 2015 eno najrazburljivejših let v okoljski zgodovini

Koordinatorji navajajo, da je leto 2015 eno najrazburljivejših let v okoljski zgodovini. “Je leto, v katerem se bosta združila gospodarska rast in trajnostni razvoj. Je leto, v katerem bodo svetovni voditelji sprejeli zavezujoči sporazum o podnebnih spremembah. To je leto, v katerem naj bi se državljani in organizacije odpovedali fosilnim gorivom in začeli vlagati v obnovljive vire energije,” naštevajo.

“To so težka vprašanja, a zavedati se moramo, da je na kocki prihodnost našega planeta in obstanek življenja na Zemlji. Ob svetovnem dnevu Zemlje morate tudi vi zavzeti odločno držo, tako da lahko skupaj svetu pokažemo novo smer,” so zapisali v organizaciji Earth Day Network. “Na nas je, da prevzamemo vodenje. Tako da lahko svetovni voditelji sledijo našemu zgledu.”

Pod pragom revščine na svetu živi več kot milijarda ljudi

Podnebne spremembe najbolj prizadenejo ljudi z nizkimi dohodki. Revščina je resen svetovni problem, saj po oceni Svetovne banke živi v državah v razvoju v absolutni revščini več kot milijarda ljudi, so pred svetovnim dnevom Zemlje posvarili v državnem statističnemu uradu. To so ljudje, ki preživijo z manj kot 1,25 dolarja na dan.

Izkoreninjenje revščine po svetu je po njihovih navedbah mogoče, vendar le, če bi se vse države zavezale, da bodo zmanjšale izpuste ogljika. Tehnologijo za to imamo; vse, kar potrebujemo, je volja.

V Sloveniji je bila stopnja tveganja revščine v letu 2013 14,5-odstotna. To pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 odstotka oseb. Glede na leto 2012 se je stopnja tveganja revščine povečala za odstotno točko.

Za varstvo okolja namenili manj; poraba vode in količine odpadne hrane navzdol

V Sloveniji smo v letu 2013 namenili za varstvo okolja 379 milijonov evrov investicijskega denarja ali 3,9 odstotka manj kot v letu prej. Glavni del teh naložb je bil namenjen za varstvo zraka in klime; v letu 2013 je znašal 35,4 odstotka, v letu 2012 pa 53,6 odstotka.

Po podatkih Agencije za okolje so izpusti toplogrednih plinov v letu 2012 znašali 18.911 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je 6,4 odstotka manj kot v letu 1986 in za 2,8 odstotka manj kot v letu 2011.

Slovenija je znana po tem, da je bogata z vodnimi viri. Po količini vode je ena najbogatejših evropskih držav. Zadnji razpoložljivi podatki kažejo, da smo v letu 2013 porabili manj vode iz javnega vodovoda kot v letu 2012; gospodinjstva so je porabila za 7,5 odstotka manj, poslovni subjekti pa so porabo zmanjšali za 3,2 odstotka.

Spodbudni so tudi podatki, da se zmanjšuje količina odpadne hrane. V letu 2013 je prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 72,1 kilograma odpadne hrane ali 63,5 odstotka manj kot v letu 2008 (197,4 kilograma na prebivalca).

STA


Najbolj brano