Pred predstavitvijo modelov javno-zasebnega partnerstva za drugi tir še dodatne proučitve

Predstavniki OECD so delovni skupini za pripravo modelov javno-zasebnega partnerstva za drugi železniški tir Koper-Divača v četrtek predstavili prvo analizo treh modelov, ki bi bili primerni za izvedbo te naložbe. Skupina je ocenila, da so potrebne dodatne proučitve, zato analize danes še ne bodo javno predstavili.

LJUBLJANA > Za danes je bila namreč predvidena javna predstavitev analize možnih modelov javno-zasebnega partnerstva za projekt drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, ki jo je pripravil Mednarodni prometni forum pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po javni predstavitvi bi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič skupaj s predstavniki OECD izsledke analize predstavil še članom odbora DZ za infrastrukturo.

Danes zjutraj pa so z ministrstva za infrastrukturo sporočili, da javne predstavitve analize OECD ne bo. Predstavniki OECD so sicer v četrtek analizo treh možnih modelov javno-zasebnega partnerstva za drugi tir predstavili članom medresorske delovne skupine, ki pa je ocenila, da so potrebne dodatne preučitve. Nabor modelov javno-zasebnega partnerstva bo tako predstavljen po prejemu končnega poročila Mednarodnega prometnega foruma OECD.

Država bo na podlagi nabora možnih modelov javno-zasebnega partnerstva za projekt drugega železniškega tira med Koprom in Divačo preverila interes morebitnih vlagateljev. Po napovedih ministra Gašperšiča bodo interes morebitnih vlagateljev za sodelovanje v projektu preverjali do konca leta. Do takrat naj bi se izkazalo, za kateri predlagani model javno-zasebnega partnerstva obstaja največja verjetnost za uspešno realizacijo projekta.

Za najprimernejši model naj bi bil nato v začetku prihodnjega leta pripravljen razpis za izbiro zasebnega vlagatelja. Te aktivnosti naj bi bile speljane do konca 2016, nato pa bi bilo mogoče v 2017 skleniti pogodbo z vlagateljem in začeti z naložbo.

To je tudi časovni okvir, v katerem mora Slovenija dobiti želen denar na razpisih iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF). Kot je znano, na prvem razpisu z drugim tirom ni uspela, saj projekt ob prijavi še ni imel vseh gradbenih dovoljenj in ni bil izbran zasebni partner.

Naslednji razpis CEF naj bi bil objavljen že jeseni in Gašperšič pričakuje, da bo takrat na 1,4 milijarde evrov ocenjen projekt - država bo sicer to številko ponovno preverila - dovolj zrel za uspeh na razpisu, na katerem bi lahko dobili 30 odstotkov sofinanciranja.

STA

---