Pravila bi poenostavili z uvedbo različnih časovnih pasov

Odbor za kulturo je danes za obravnavo na seji DZ pripravil predlog spremembe zakona o medijih, s katerim želijo poenostaviti pravila predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah v različnih časovnih pasovih. Po predlogu bi tako radijske postaje v vsakem od oddajnih časov morale zagotoviti 40- oziroma 20-odstotni delež slovenske glasbe.

LJUBLJANA > Novela zakona o medijih, sprejeta letos, je stopila v veljavo 9. aprila. Po 86.a členu veljavne novele bi morale radijske postaje med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Filli naklonjen novi rešitvi

Predsednik odbora in poslanec SMC Dragan Matić je v uvodu današnje seje odbora za kulturo pojasnil, da so se za vložitev predloga spremembe odločili, ker se je po sprejemu zakona izpostavilo, da bi nacionalne radijske postaje imele težave z izpolnjevanjem teh kvot, saj imajo v terminih čez dan bistveno več govorjenega kot glasbenega programa. Po predlogu, ki je danes dobil zeleno luč odbora, pa bodo morale nacionalne radijske postaje zavrteti 40 odstotkov, zasebne radijske postaje 20, radijske postaje posebnega pomena pa 25 odstotkov slovenske glasbe glede na celotno število predvajane glasbe v določenem časovnem terminu.

Kot je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Tone Peršak, se ta predlog približuje prvotni zamisli, ko so pripravljali spremembe zakona o medijih, zato ga ministrstvo podpira. Prav tako je naklonjenost predlagani rešitvi izrazil tudi generalni direktor Radiotelevizija Slovenija (RTVS) Marko Filli.

Radio Antena in Radio 1: Ne veste nič o radijskem delu

V razpravi se je oglasil tudi glasbeni urednik nekaterih komercialnih radijskih postaj, kot sta Radio Antena ali Radio 1, Tomaž Čop, ki je bil kritičen do predloga. Pripravljalcem zakona je očital, da ne vedo nič o radijskem delu, delu glasbenega urednika. Očital je, da so z zakonom in tudi s to spremembo le prenesli iz tujine idejo kvot, ne pa celovitih rešitev. Prepričan je, da kvote ne bodo delovale, ampak bodo povzročile le to, da se bo drastično zmanjšalo število predvajanih glasbenikov in povečala pogostnost vrtenja enih in istih glasbenikov. "S kvotami ne rešujemo ničesar, še najmanj glasbenikov. Samo večkrat bomo slišali ene in iste pesmi," je zatrdil.

Matić in Filli pa sta spomnila, da imamo glasbene kvote za radijske programe v Sloveniji uzakonjene že več kot 10 let. "Namen zakona je le odprava anomalije, ko se je dalo kvote zlorabljati in so radijske postaje slovensko glasbo vrtele le ponoči," je poudaril Matić.

S Čopom se je strinjala poslanka Združene levice Violeta Tomić, ki je menila, da bi se morale najti take rešitve, ki bi spodbujale radijske postaje, da bodo predvajale več mladih, še neuveljavljenih glasbenikov in ne zgolj priložnost za bogatenje že uveljavljenih glasbenih rentnikov.

Prvi mož RTVS pa je ocenil, da predlog treh časovnih pasov za predvajanje glasbe lahko vpliva na programske zasnove posameznih pasov, sploh tematskih, in bi se dalo zadevo urediti bolj preprosto, za kar pa je po njegovem prepričanju še čas med parlamentarno proceduro. Ocenil pa je, da "ne bi smel biti problem, da tudi na komercialnih postajah najdejo dve dobri pesmi na vsakih 10, ki jih zavrtijo, če lahko na nacionalnih radijih najdejo štiri na 10".

Dvomi glede uvajanja treh časovnih pasov za predvajanje glasbe

Zaskrbljenost nad novo rešitvijo so izrazili v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) nekomercialnih radijskih postaj Slovenije ter GIZ radiodifuznih radijskih in televizijskih medijev. Podvomili so predvsem v uvajanje treh časovnih pasov za predvajanje glasbe, češ da bo to za radijske postaje, predvsem majhne, pomenilo veliko administrativno breme in da bo lahko ogrozilo njihovo eksistenco, saj bodo samo za vodenje papirologije morali zaposliti dodatne ljudi. Izrazili so tudi bojazen nad nadzori in kaznimi, če ta birokracija ne bo ustrezno urejena.

Da bo kontrola izpolnjevanja kvot v resnici težka, je ocenila poslanka NSi Ljudmila Novak. Nova zakonodaja bi po prepričanju poslanke morala iti v smeri nagrajevanja tistih, ki imajo več posluha za slovensko glasbo in mlade neuveljavljene glasbenike.

Tina Čuček iz agencije za komunikacijska omrežja in storitve je zavrnila strah pred nadzori. Poudarila je, da zakon govori le o hranjenju podatkov, agenciji ne daje nobenih pooblastil za nadzor nad hranjenjem podatkov. Po njeni oceni imajo radijske postaje že danes sezname predvajane glasbe, zakon pa nikogar ne sili v zaposlovanje novih ljudi.

Člani odbora so sicer predlagano spremembo zakona podprli brez glasu proti.

STA

---