Pravičen odpis dolgov bo težko uveljaviti

Vedno več ljudi se duši v neplačanih položnicah za elektriko, komunalne storitve, stanarino ..., zato bi jim odpis dolgov pomagal, da se spet postavijo na noge, pravijo v centrih za socialno delo. A napoved, da bo država socialno ogroženim že v kratkem omogočila enkraten odpis dolgov, ne obeta rešitve vsem, ki so se znašli v hudih stiskah. Odpira se tudi vprašanje pravičnosti.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Upniki naj bi se za odpis odločali prostovoljno, je bilo razumeti dosedanje napovedi ministrstva. Odgovorov, kako bodo upnike, med katerimi so stanodajalci, občine, ko gre na primer za plačilo vrtca, komunalna podjetja, dobavitelji energentov in banke, pripravili do prostovoljnega sodelovanja, še ni.

Rešitev za 80.000 ljudi. Kaj pa ostali?

Na ministrstvu bi omogočili odpis tistih neporavnanih terjatev, ki jim je rok plačila potekel najpozneje konec lanskega leta. Znano je tudi, kdo bi bil upravičen do odpisa. To bi bili prejemniki denarnih socialnih pomoči, varstvenega dodatka in prejemniki otroškega dodatka prvega in drugega ter izjemoma tretjega dohodkovnega razreda. Skupaj naj bi bilo do odpisa upravičenih 80.000 ljudi.

Stiske so velike, pritrjujejo na Centrih za socialno delo (CSD), in poudarjajo, da se v primežu hudih finančnih stisk pogosto znajdejo tudi ljudje, ki ne sodijo v kategorije, ki bi jih država rada razbremenila plačila starih položnic.

Odpis dolgov bi bil enkraten, v odpis pa bi lahko zapadle terjatve, ki jim je rok plačila potekel najpozneje 31. 12. 2014.

“Težko bo uveljaviti pravičen sistem odpisa dolgov,” meni direktorica CSD Postojna Patricija Može. “Na eni strani imamo ljudi, ki si trgajo od ust in nimajo dolgov, na drugi strani pa tudi take, ki svoje prihodke, čeprav so nizki, razporedijo zelo neracionalno. Soočamo se tudi s tem, da se iz državne pomoči plačujejo 160 evrov visoki računi za stroške mobilnega telefona.”

Stisk je sicer pri njih vse več. V občinah Postojna in Pivka trenutno izplačujejo več kot 600 rednih državnih socialnih pomoči, približno toliko pa še izrednih pomoči, namenjenih izrednim stroškom, ki jih s siceršnjimi dohodki prosilca ni mogoče pokriti. “Predvsem si želim, da bi znali s sistemom odpisa dolgov zajeti tiste ljudi, ki niso imeli možnosti odplačevanja teh dolgov, in to ne po svoji krivdi,” pravi Možetova o pobudah, s katerimi je za zdaj seznanjena le iz medijev.

Patricija Može: “Na eni strani imamo ljudi, ki si trgajo od ust in nimajo dolgov, na drugi strani pa tudi take, ki svoje prihodke, čeprav so nizki, razporedijo zelo neracionalno.”

Revščina tudi med zaposlenimi

Tudi Gabrijela Mugerli, ki v CSD Nova Gorica dela kot informatorka za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pojasnjuje, da pri njih poleg prosilcev za redno državno socialno pomoč (teh je bilo lani 1453), narašča tudi število prosilcev za izredno pomoč (1830).

Prav izredna pomoč kaže na veliko socialno ogroženost ljudi. “Srečujemo se z družinami, ki najamejo stanovanjski kredit, za prvo reševanje stanovanjske problematike. Zgodi se, da zaradi izgube zaposlitve enega od zakoncev, kredita niso zmožni vrniti. Zaradi tega se pojavijo dolgovi pri plačilu drugih stroškov, najamejo nov kredit, za poplačilo dolgov, vendar ostanejo v začaranem krogu, saj ima družina več stroškov kot prihodkov,” pravi Mugerlijeva. “Prava revščina se kaže v družinah, kjer sta dva prihodka, ki pa sta tako nizka, da vseh osnovnih stroškov ne zmorejo kriti. Vedno več je primerov, ko delodajalci ne izplačujejo plač,” dodaja. Vedno več prosilcev za izredno denarno socialno pomoč je tudi med upokojenci, ki prejemajo nizke pokojnine, invalidske pokojnine in invalidnine. Stiska upokojencev se je povečala zlasti v začetku leta 2012, ko so bile ukinjene državne pokojnine in je bila pravica do varstvenega dodatka prenesena v javne transferje.

Gabrijela Mugerli: “Prava revščina se kaže v družinah, kjer sta dva prihodka, ki pa sta tako nizka, da vseh osnovnih stroškov ne zmorejo kriti.”

Nekateri položnice zlagajo na kup

Ljudje se s prošnjami za plačilo položnic obračajo tudi na humanitarne organizacije. Na Karitasu svojim uporabnikom ne dajejo denarja, pač pa zanje plačajo položnice direktno na račun upnika. Povprečni zneski te pomoči se gibljejo med sto in 300 evri, pojasnjuje Jožica Ličen iz Škofijske Karitas Koper. “Seveda ne plačujemo kar od začetka,” pravi. “Med prosilci so taki, ki se jim zaradi izrednih stroškov zgodi, da ne morejo poravnati kakšne nujne položnice, žal pa so tudi taki, ki položnice preprosto stavijo na kup, in ko pride izvršba (odklop elektrike, vode, deložacija…) vprašajo za pomoč. Nekateri jo celo zahtevajo.” Da ne bi prihajalo do zlorab, prošnje obravnavajo individualno.

Jožica Ličen: “Najprej je treba definirati, kdo je najrevnejši.”

Ličnova na napoved ministrstva, da bo država odpisala dolgove, gleda skozi številne izkušnje s terena. “Najprej je treba definirati, kdo je najrevnejši,” meni in opozarja, da odpis dolgov lahko pomeni tudi korak nazaj pri odgovornem preživetju. Različni transferji, ki jih po veljavni zakonodaji izplačuje država (denarna socialna pomoč, otroški dodatki, nadomestilo za brezposelnost, enkratne socialne pomoči, številne subvencije) po njenih besedah niso tako majhni. “Srečujem se z ljudmi, ki iz tega naslova dobijo več, kot kakšen delavec, ki je zaposlen v podjetju, kjer je minimalna plača pravilo in ne izjema. Kaj pa upokojenci, ostareli, bolni, ki so v domovih za ostarele in imajo praviloma pokojnino nižjo kot so stroški oskrbe v domu? Ali bo tudi to razliko kdo odpisal? Kaj pa družine, ki imajo otroke v dijaških domovih in ne zmorejo mesečno poravnati oskrbnine, a bo tudi to kdo odpisal?” sprašuje.

Prave rešitve bi bile, da bi država z različnimi ukrepi spodbujala zaposlovanje in odpiranje novih delovnih mest, zdravi in za delo sposobni ljudje pa bi poprijeli za vsako delo, pravi Jožica Ličen, ki v predlogu za odpis dolgov vidi vrtenje v začaranem krogu socialnih pomoči. “Vsekakor se strinjam, da se odpis dolgov omogoči ljudem, ki jih je doletela kakšna nesreča, morda zdravstvene težave,” izjemne primere, ko bi bi bil odpis upravičen, navaja Ličnova.

JANA KREBELJ

---