Pozimi bo več poplav, poleti pa več suš

Do sredine stoletja se bo temperatura zraka v Sloveniji še nekoliko povišala, zaradi česar bo voda hitreje hlapela iz zemlje. V zimskem času se bo količina padavin povečala, poleti pa zmanjšala. Pričakujemo torej lahko več poplav pozimi in več hujših suš poleti. Slovenija bi se morala tem napovedim prilagoditi, tako da bi se vnaprej pripravila na suše.

LJUBLJANA > Načeloma ima Slovenja vode v izobilju, težava pa je v tem, da voda ni enakomerno razporejena skozi vse leto. Agencija RS za okolje (Arso) je na podlagi podatkov za minulih 50 let opravila številne analize in pripravila tudi napovedi za dogajanje v prihodnje. “Režim se spreminja v smeri, ki je neugoden za nas. Več visokih voda in poplav bo v zimskem času, poleti pa bodo večinoma nizki nivoji padavin ter številčnejše in bolj izrazite suše,” je razvoj dogodkov v prihodnje povzela Mojca Dolinar iz Arsa. S sušami sta in bosta bolj obremenjena južni in jugozahodni del države. Tudi zdaj imamo na Primorskem kmetijsko sušo.

Upoštevati je treba cel vodni krog

Tem napovedim se je treba prilagoditi. “Apeliramo, da se vodni krog obravnava enotno, da se ne ločuje poplav in suše,” k učinkovitejši rabi vode, ko je ta na voljo, poziva Andreja Sušnik iz Arsa. Na primeru kmetijstva je naštela nekaj načinov, kako se prilagoditi na sušo, še preden pride do nje: “Z določenimi ukrepi na njivah lahko kmetijski svetovalci zmanjšajo škodo; na primer zaščitijo rastline, jih zalivajo, kjer je to možno. Če vejo, da imajo vsako leto na poljih sušo, gojijo rastline, ki so manj ranljive.”

V primeru velikih suš, kakršni sta bili suši leta 2003 in 2012, v kmetijstvu nastane med sto in 200 milijoni evrov škode. Poleg kmetijske suše je največja težava hidrološka suša, torej pomanjkanje vode v virih podzemne vode in na površinskih vodah, kar vpliva na ostale sektorje, na primer na oskrbo s pitno vodo, energetiko, turizem. Arso lahko spremlja stanje, za učinkovito prilagajanje pa bi se morali tudi na državni ravni bolje povezovati različni sektorji, meni Sušnikova.

Premalo namakalnih sistemov

Kmetijska politika je zdaj osredotočena na povečanje kmetijskih površin, ki imajo namakanje. “V Sloveniji ne moremo biti zadovoljni z namakalnimi sistemi in namakanjem,” priznava Tadeja Kvas Majer, direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu. Trenutno je v državi 6500 hektarjev površin, ki se namakajo s skupnimi namakalnimi sistemi, in 1300 hektarjev, kjer so si namakalni sistem uredili posamezniki. Cilj ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, da bi do leta 2020 uredili še približno 10.000 hektarjev novih namakalnih sistemov in posodobili 1200 hektarjev obstoječih sistemov.

V programu razvoja podeželja je za investicije v kmetijstvu, vključno z namakalnimi sistemi, do leta 2020 predvidenih več kot 200 milijonov evrov. Kdor se bo odločil v namakalni sistem investirati kot posameznik, lahko dobi do 50 odstotkov sofinanciranja iz evropskih skladov, medtem ko so namakalni sistemi z več uporabniki sofinancirani v celoti. A tu lahko naletimo na standardne težave. “Specifika je povsod po Sloveniji enaka: da se je zelo težko povezovati. In tudi ta težava se pojavlja na Primorskem. Individualni sistemi živijo, medtem ko tisti, kjer je potrebnega več dogovarjanja in iskanja kompromisov, težje delujejo,” pojasnjuje Kvas Majerjeva.

V Arsu izpostavljajo tudi potrebo po zakonodajnih spremembah za boljše obvladovanje suše. Suša se za razliko od drugih naravnih nesreč, ki se kar zgodijo, napoveduje in poglablja, zato se je nanjo mogoče pripraviti in reagirati, še preden komisije po suši opravijo popis in analizo škode. V Arsu med drugim predlagajo, da bi določeni ukrepi, kot sta omejitev pravice do uporabe vode ali odpisi določenih obveznosti za kmetovalce, stekli takoj, ko bi bili na voljo podatki o pomanjkanju vode na določenem območju, je pojasnil Gregor Gregorič iz Arsa.

JANA KREBELJ

---