Potop turizma v termalni vodi

Vlada je predvčerajšnjim sprejela uredbe, s katerimi bo devetim slovenskim zdraviliščem in kopališčem določila višino koncesijske dajatve za uporabo termalne vode. Na to, da bi jim država končno podelila koncesijske pravice, so v zdraviliščih čakali leta, a zdaj, ko so na mizi formule, po katerih bo država zaračunavala koncesijsko dajatev, bijejo plat zvona.

LJUBLJANA > Na podlagi predvčerajšnim j sprejetih uredb bo država z devetimi zdravilišči sklenila koncesijske pogodbe in jim leta 2016 prvič odmerila koncesijsko dajatev. Država bo zdravilišča s koncesijsko dajatvijo obremenila postopoma, je včeraj pojasnjevala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Uporabniki termalne vode bodo leta 2016 plačali 60 odstotkov dajatve, nato pa vsako leto deset odstotnih točk več do leta 2020, ko bodo plačali polno dajatev.

Zdravilišča: koncesija bi nas pahnila v izgubo

A v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, kjer so se z ministrico in ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom nazadnje srečali včeraj pred sejo vlade, niso pomirjeni. Koncesninam ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da so formule, po katerih bi jih določali, za zdravilišča preveč neugodne. “Poudarjamo, da tako visokih koncesnin zdravilišča ne bodo zmogla, saj se jih že sedaj večji del bori z izgubo,” pravi direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. “Dobički turističnih podjetij se gibljejo okrog treh odstotkov prihodkov, ministrstvo za okolje in prostor pa želi z novo uredbo višino koncesije, ki v nekaterih zdraviliščih presega 4,7 odstotka letnega prihodka, kar pomeni, da bo večina zdravilišč, ki še delajo z dobičkom, pristala v izgubi, pri ostalih pa se bo izguba močno povečala.” Ministrstvo pričakuje, da bo iz tega naslova v proračun prišlo 2,5 milijona evrov letno, a če bo zaradi prevelike obremenitve propadlo katero od zdraviliških podjetij, bo škoda za državo bistveno višja, svari Altbauer.

Zdravilišča sicer zaradi tega, ker še ni koncesnin, plačujejo nadomestilo za uporabo vode. Želijo si, da bi formula, ki velja za določitev višine tega nadomestila, veljala tudi za določitev koncesijske dajatve.

Vlada je včeraj sprejela uredbe za prvih devet od 22 uporabnikov termalne vode, ki še nimajo sklenjenih pogodb o koncesnini. Vseh uporabnikov termalne vode je v Sloveniji 25. Doslej so imeli sklenjeno koncesijsko pogodbo z državo le trije. Uporabniki termalno vodo rabijo za turizem, ogrevanje in proizvodnjo pijač.

Formula je “odraz realnosti”

Ministrica Majcnova je pojasnila, da je sporna formula “odraz realnosti”. Oblikovana je tudi z odgovornostjo do okolja in v želji, da bi kaj vode ostalo še za druge uporabnike, ki bi želeli izkoriščati termalno vodo.

Višina polovice koncesijske dajatve bo odvisna od tega, koliko termalne vode si bo v vlogi za pridobitev koncesije “rezerviral” podpisnik koncesijske pogodbe. “Dogaja se, da so te vloge mnogo višje, kot je dejanska poraba. Posamezna vodna telesa imajo omejitve. Zaradi teh visokih rezerviranih količin vode na nekaterih območjih ni več možno izdajati koncesijskih aktov za druge koristnike, saj so tam maksimalno izkoriščene vse zmogljivosti,” pojasnjuje ministrica. Druga polovica dajatve bo odvisna od porabljene vode v predhodnem letu.

“Koristniki bodo gotovo tudi z ekonomskega vidika bolj racionalno koristili to vodo, kot so jo do sedaj, ko ta koncesnina ni bila izračunana,” pravi ministrica in dodaja, da bi si imetnik koncesije že z racionalnimi rezervacijami stroške koncesijske dajatve lahko znižal celo do 40 odstotkov. Tisti, ki bi poskrbeli za to, da bi uporabljeno vodo prečistil in jo vrnil v vodonosnik, imajo možnost znižanja koncesnine do 80 odstotkov. Zaradi vsega naštetega koncesijska dajatev ne bo za vse enako visoka, na njeno odmero pa bo vplivalo vsaj še to, kako topla je voda, ko jo uporabniki načrpajo na površje.

Neenakovredna obravnava zdravilišč je sicer ena od stvari, ki so zmotile Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Tam opozarjajo, da bi po predlagani formuli nekatera zdravilišča plačala koncesijo v višini enega odstotka, druga pa v višini več kot štiri odstotke prihodkov. Tudi obet o nižji koncesijski dajatvi za tiste, ki bodo v naravo vračal prečiščeno vodo, v realnosti nima trdne podlage. Preveč je dilem, povezanih z dodatnim investiranjem, umestitvijo v prostorske načrte in oddaljenostjo od matične vrtine, naštevajo v skupnosti.

JANA KREBELJ

---