Potica prvič omenjena leta 1575

Velika noč je v slovenski dediščini praznik letnega kroga, ki v širšem pogledu najbolj vpliva na način življenja ljudi v tem časovnem preseku. Tako kot vse pomembne praznike ga spremljajo značilne jedi.

Potica po velikonočni simboliki spominja na Jezusovo trnovo 
krono. Foto: Ivan Merljak
Potica po velikonočni simboliki spominja na Jezusovo trnovo krono. Foto: Ivan Merljak

LJUBLJANA > Med nepogrešljive velikonočne jedi sodi pogača ali potica, ki po velikonočni simboliki spominja na Jezusovo trnovo krono.

“Štruklje in potice poznajo v vseh slovenskih pokrajinah,” pripoveduje etnolog Janez Bogataj v knjigi Ustvarjalna Slovenija.“Pripravljajo jih v številnih lokalnih izvedbah. Vsaka hiša ima svoje posebnosti in okuse,” dodaja.

V Sloveniji je cela paleta zvitih močnatih kolačev z najrazličnejšimi nadevi, po njih pa imajo tudi svoja imena, denimo orehova, pehtranova in medena potica. Znane pa so tudi makova, rožičeva, jabolčna, mandljeva, figova, smetanova, kašnata in druge.

Potica z ocvirki

Svoj nadev izdajajo tudi potice, znane v slovenski ljudski kuhinji, kot so ocvirkova z nadevom iz ocvirkov, luštrakajca z nadevom iz luštreka in zelševka z nadevom iz drobnjaka.

V skupini potic z najdaljšo tradicijo medena potica, pripoveduje Bogataj. Med namreč sodi k najstarejšim znanim sladilom. V skupini najbolj prepoznavnih potic na Slovenskem pa je pehtranova potica. “Prav na Slovenskem uporabljamo pehtran v sladki kombinaciji za razliko od drugih evropskih držav, kjer je znan predvsem kot začimba k mesnim in drugim slanim jedem,” pravi Bogataj.

Potico so skozi zgodovino pripravljali na različne načine. Prvotne načine peke v obliki kolačev so po Bogatajevih besedah najprej zamenjale lončene posode z reliefnim okrasjem, ki je pustilo svoj odtis v testu.

Razvojno mlajša je po njegovih navedbah posebna okrogla lončena ali železna posoda z gladkim ali rebrastim obodom s stožcem v sredini, imenovana potičnica. Ta je močno olajšala način izdelave te značilne praznične pogače, opozarja.

V 17. stoletju je bila orehova potica božična jed

Potica je po pojasnilih dolgoletnega kustosa Slovenskega etnografskega muzeja Gorazda Makaroviča večji pečen štrukelj iz vzhajanega testa, oblikovan v štruco ali obroč oziroma polžasto zvit. Potica je kot povitica prvič omenjena leta 1575, sopomenka potici ali povitici pa je štrukelj.

Štrukelj, katerega poimenovanje je prevzeto iz nemščine, je bil po Makarovičevih navedbah kot plemiška jed najprej omenjen v 16. stoletju, kot meščanska praznična jed v 17. stoletju in kot kmečka praznična jed v 19. stoletju.

Potica je bila na Kranjskem 17. stoletja kot polžasto zvita in nadevana z orehi in medom kmečka, meščanska in plemiška božična jed, za druge praznične priložnosti pa je imela v tistem času sirov nadev.

STA


Najbolj brano