“Poslali so nam dokument, ki je v celoti cenzuriran”

Sloveniji še vedno ni znana vsebina zahteve, ki jo je Hrvaška vložila v Bruselj za priznanje izjeme pri teranu. "Kako naj odgovorimo na te argumente, če pa jih ne poznamo?" je po srečanju s proizvajalci terana opozoril kmetijski minister Dejan Židan. Slovenija že pripravlja na morebitno tožbo. S proizvajalci so se srečali tudi evropski poslanci.

LJUBLJANA > Slovenija je bila o vlogi Hrvaške glede terana obveščena iz neuradnih virov konec avgusta leta 2014. Takrat je tudi zaprosila za vsebino tega dokumenta, ki pa še danes ni znana. "Poslali so nam dokument, ki pa je v celoti cenzuriran," je v Ljubljani danes pojasnil Židan, ki meni, da netransparentnost ne bi smela biti značilnost EU.

Slovenija je v zadevi teran nosilka zaščite, zato je toliko bolj nerazumljivo, da komisija ne želi razkriti dokumentov, s katerimi Hrvaška izpodbija to zaščito. "Kako naj se branimo, če pa ne poznamo argumentov, s katerimi se nas napada," se sprašuje Židan.

Izpostavil je, da s tem ko varujemo teran, varujemo tudi položaj Slovenije v EU. "O nas in naših zaščitah se ne bodo drugi netransparentno pogovarjali pod mizo," je dodal.

“To nam daje tudi pogum, saj vemo, da za tem aktom ni trdnih temeljev.”

Predsednik Civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja je pojasnil, da so v sredo zaprosili za pogovor pri evropskem komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu ter pri predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, kjer bodo predstavili svoje argumente glede zaščite terana. Četrtkovo dodatno pojasnilo s strani komisije glede Hoganovih navedb o prošnji za več časa po njegovem mnenju kaže, da komisar o zadevi ni bil pravilno obveščen in da govori mogoče kdaj kakšno stvar bolj na pamet. "To nam daje tudi pogum, saj vemo, da za tem aktom ni trdnih temeljev," je dodal.

Obdobje, ko so nas Hrvati izsiljevali na vsaki točki, je končano, je še poudaril Židan, ki pravi, da bo Slovenija svoje pravice, če bo treba, branila na vseh pristojnih sodiščih.

Že iz zgodbe z lipicanci vidimo, da zna Evropska komisija ravnati nekorektno, pa meni nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino Bojan Pretnar, ki je podprl optimizem, da so vsi argumenti pri zaščiti terana na strani Slovenije. "Ne morem verjeti, da bi sodišče šlo tako daleč v ravnanju pod mizo, kot se kaže v primeru terana," je še rekel Pretnar, ki je sodeloval pri pogovoru ministra s proizvajalci terana.

Če bo komisija sprejela akt, se bo Slovenija pritožila

Sam postopek je unikum pri zaščitah v EU, zato se bo pri njem šele začela graditi pravna praksa. Če bo komisija vendarle sprejela pravni akt v zadevi terana, bo takoj po objavi tega akta začel teči dvomesečni rok, v katerem se bo Slovenija tudi pritožila oziroma vložila tožbo. Židan je pojasnil, da imajo že analizo pravnega postopka, ki je tudi osnova za morebitno tožbo.

Židan tudi na parlamentarnem odboru za kmetijstvo in EU, ki bo prihodnji teden, pričakuje enotnost in razume željo, da se poslance seznani s postopki v tej zadevi. Ne pričakuje enotne podpore sebi ali vladi, pač pa enotno podporo pridelovalcem terana.

S pridelovalci terana se je danes srečalo tudi več evropskih poslancev. Po sestanku so podali tudi kratke izjave. Franc Bogovič (EPP/SLS) je izpostavil pomen priprave argumentacije, s katero bo Slovenija izpodbijala hrvaško zaščito na sodišču. "Ali je prav ali ne, da nismo vodili dialoga s Hrvaško glede tega, bo pokazal čas," je dodal.

Lojze Peterle (EPP/NSi) se sprašuje predvsem o transparentnosti, ker Slovenija ne pozna argumentacije hrvaške strani. "Delegiran akt ne temelji na pravem izhodišču, ne po strokovni, ne po pravni stani in bi tako razumevanje uporabe izjeme lahko vodilo do posledic po vsej Evropi, ker bi uveljavilo nov odnos do zaščite. Delati moramo na pravnem vidiku, ker gre za prvo tako odločitev na tej podlagi," je dejal Peterle, ki je zaprosil tudi za osebni sestanek s Hoganom.

Da gre za pomemben presedan, ki kaže na Evropo različnih obravnav, je opozoril Igor Šoltes (Zeleni). Izpostavil je, da ob uveljavitvi takega akta kaže različno obravnavo držav, odvisno od moči, kar zabija žeblje v enotnost Evrope.

"Kot kaže, sta ministrstvo in vlada zelo ignorantsko pristopila k reševanju te zadeve, sploh ker je bilo pozvano, naj stopi v stik z hrvaško glede obravnavane problematike," pa je menila Patricija Šulin (EPP/SDS). Okrcala je tudi komisijo, da deluje mimo pravnega reda in pozvala k dodatni pripravi strokovnih in pravnih argumentov, da se mogoče delegirani akt obrne v prid Slovenije.

Tanja Fajon (S&D/SD) pa meni, da Evropska komisija v tem postopku igra neodgovorno in deluje nesprejemljivo. "Svoja prizadevanja v evropskem parlamentu bomo nadaljevali in upam, da bomo uspeli brez zaostrovanja odnosov uspeli zaščititi teran za nas Slovence," je dejala.

STA

---