Porodničarji: Slovenija je primerljiva s skandinavskimi državami

Zgodbe o zapletih pri porodu, ki se občasno pojavijo v javnosti, so ob več kot 20.000 porodih letno v resnici redke. Porod v Sloveniji je varen, umrljivost novorojenčkov in mam majhna, po rezultatih je Slovenija primerljiva s skandinavskimi državami, je pred dnevi na novinarski konferenci poudarila porodničarka iz UKC Ljubljana Tanja Premru Sršen.

LJUBLJANA > Slovenske nosečnice so danes v povprečju starejše, je dejala Premru Sršenova. Med njimi je 17 odstotkov starejših od 35 let, ko se možnost zapletov poveča, skoraj osem odstotkov je starejših od 37 let.

Nosečnice so vedno debelejše

"Naše nosečnice so vedno debelejše, desetina jih ima indeks telesne mase višji kot 30," je opozorila. Okoli četrtina nosečnic ima kronično bolezen že ob začetku nosečnosti, 40 odstotkov jih ima različne ginekološke bolezni. Populacija postaja vse bolj bolna, kot je bila včasih, je povedala.

Večina žensk v Sloveniji rojeva v porodnišnicah in temu gre pripisati tudi nizko umrljivost mater in novorojenčkov pri nas, tako se dandanes na 100.000 živorojenih otrok rodi 1,4 mrtvorojenega otroka.

Po podatkih iz leta 2010 je v Sloveniji 74 odstotkov vseh žensk rodilo po spontanem začetku poroda, v 18,1 odstotka primerov so rodile po sproženem porodu, v 7,9 odstotka pa s carskim rezom.

Število carskih rezov narašča

Število carskih rezov pri nas sicer narašča in to naraščanje si želijo ustaviti, saj statistika kaže, da se kljub večjemu številu carskih rezov umrljivost mater in novorojenčkov ob tem ni spremenila. To po pojasnilih Premru Sršenove kaže, da torej povečevanje števila carskih rezov z vidika varnosti ali kakovosti ni upravičeno.

Glavna indikacija za carski rez v Sloveniji je stanje po predhodnem carskem rezu. V 60 odstotkih primerov opravijo carski rez, ker je bil že vnaprej načrtovan. "Tudi vaginalni porod po predhodnem carskem rezu je lahko varen," je pojasnila Premru Sršenova in dodala, da se prav zato trudijo, da v primerih, ko je naravni porod po carskem rezu varen, spodbujajo naravni porod. V zadnjih šestih letih so sicer opravili 1619 naravnih porodov po carskem rezu in v nobenem primeru ni prišlo do raztrganine maternice.

Carski rez je za porodničarja bolj preprost kot pa fiziološki porod

Vodja ljubljanske porodnišnice Nataša Tul Mandić je ob tem poudarila, da je carski rez sam po sebi preprost in poceni poseg, za porodničarja bolj preprost kot pa fiziološki porod. Vendar pa množično izvajanje carskih rezov za populacijo ni ugodno. To je namreč bolj nevaren način poroda, z več zapleti predvsem v naslednji nosečnosti. Zmanjšati si želijo predvsem število carskih rezov pri prvem porodu, ker to poveča število zapletov v naslednjih nosečnostih.

V zadnjih desetih letih se je v Sloveniji izboljšala tudi statistika števila epiziotomij pri nas. Če so še pred desetletjem kar pri polovici žensk med porodom opravili epiziotomijo, torej prerez presredka, jo danes opravijo pri približno tretjini žensk. Ob tem se število primerov poškodb presredka ni spremenilo. Slovenija ima tudi v primerjavi s tujino zelo majhen odstotek poškodb presredka, je izpostavila Premru Sršenova.

Umrljivost - tri na 1000 otrok

Slovenski porodničarji bi radi dosegli zmanjšanje umrljivosti ploda, je še povedala. Ta v zadnjih letih znaša tri na 1000, kar je nekoliko več kot v skandinavskih državah. A kot je pojasnila, gre kar pri tretjini porodov, v katerih se pri nas rodijo mrtvi, za nepravilnosti ploda.

Premru Sršenova je poudarila, da si porodničarji prizadevajo, da se otroci rodijo v čim boljši kondiciji. In ena od manj varnih možnosti poroda je porod na domu. Se pa trudijo, da bi v prihodnje uredili tudi to področje, porod izven zdravstvene ustanove namreč za zdaj pri nas uradno ni mogoč.

Zelo nizka je pri nas tudi umrljivost dojenčkov v prvem letu starosti, je izpostavila Premru Sršenova. Kot primer je navedla, da je umrljivost dojenčkov v prvem letu starosti v ZDA kar dva- do trikrat višja.

Skrb pa po besedah porodničarke zbuja maternalna umrljivost. Med dejavniki, ki najpogosteje botrujejo smrti matere, so po njenih besedah psihične težave, ki pripeljejo do samomora, ter kardiovaskularne bolezni.

Kot je poudarila Premru Sršenova, je Slovenija po naštetih podatkih primerljiva s skandinavskimi državami. Tako dobre rezultate pa dosega z manj zdravnikov, manj sredstev na prebivalca za zdravstvo ter manj medicinskih sester na bolnika kot v skandinavskih državah.

STA

---