Polovica prosilcev za azil v Sloveniji opusti postopek in odide

Polovica prosilcev za mednarodno zaščito opusti postopek in odide iz Slovenije. Za veliko prosilcev je namreč Slovenija tranzitna država, veliko jih ima znance v drugih državah, je povedala Katarina Bervar Sternad iz PIC nevladnih organizacij. Pojasnila je tudi postopek sprejema in obravnave migrantov oziroma beguncev v Sloveniji.

LJUBLJANA > Odločitev o mednarodni zaščiti praviloma traja dlje kot pol leta.

Katarina Bervar Sternad, pravnica v Pravno-informacijskem centru (PIC) nevladnih organizacij, je pojasnila, da je postopek prošnje za mednarodno zaščito oziroma za azil v Sloveniji dvostopenjski. Prosilec praviloma ob stiku s policijo poda namero za mednarodno zaščito - dovolj je že, da izreče besedo azil. Policisti prosilca nato dodatno povprašajo, ali želi azil, da se ta namera potrdi. Takrat steče registracijski postopek - zapišejo podatke prosilca, ugotovijo njegovo pot do Slovenije.

Prosilca najprej pregledajo in mu vzamejo prstne odtise

Osebo nato pripeljejo v azilni dom, tam pa se tudi formalno začne postopek oddaje prošnje. Oba postopka potekata ob prevajalcu. Tega praviloma uspejo zagotoviti, morda je nanj treba le nekoliko počakati. Težave imajo le z afganistanskim paštujem, je povedala Bervar Sternadova.

Prosilca ob prihodu v azilni dom najprej nastanijo v sprejemne prostore, nato pa mu predstavniki PIC pojasnijo, kako poteka postopek, kakšne so njegove pravice in dolžnosti. Prosilca pregledajo, mu vzamejo prstne odtise, šele zatem se tudi uradno poda prošnja za mednarodno zaščito.

Prosilec za mednarodno zaščito je lahko nastanjen v prostorih azilnega doma, pod določenimi pogoji pa tudi v drugi instituciji ali na zasebnem naslovu.

Odločitev o prošnji bi morala biti na prvi stopnji sprejeta v šestih mesecih, a praviloma traja dlje, je opozorila sogovornica. Primeri so sicer med seboj zelo različni, pravi, prosilci pa se lahko ob zanje negativni odločitvi pritožijo vse do ustavnega sodišča. Pravniki iz PIC prosilcem svojo pravno pomoč nudijo skozi ves postopek.

Polni status begunca in subsidiarna zaščita

Kar 50 odstotkov prosilcev za mednarodno zaščito zapusti postopek in odide iz Slovenije. Bervar Sternadova vidi več vzrokov za to: Slovenija je za velik del prosilcev tranzitna država, veliko jih ima znance, sorodnike ali prijatelje v severnih ali zahodnih državah oziroma so tam pripadniki njihove skupnosti. V teh državah jim je bolj dostopen trg dela, morda pa so v drugih državah tudi večje možnosti, da bodo dobili priznano mednarodno zaščito.

Bervar Sternadova pravi, da v Sloveniji uporabljamo termin mednarodna zaščita, v katerega spadata dve vrsti zaščite: polni status begunca in subsidiarna zaščita. V prvem primeru gre za mednarodno zaščito za nedoločen čas, v drugem za določen čas, pravice pa so enake.

Subsidiarno zaščito se prizna osebam, ki prihajajo z vojnih območij, njihova vrnitev v domovino pa v tistem trenutku ni mogoča. Če ni bilo drugih okoliščin, se je doslej sirskim beguncem priznavala subsidiarna zaščita, je pojasnila. Polni status pa se jim prizna, ko so prisotne še druge okoliščine, zaradi katerih so bili v svoji državi preganjani in se vanjo ne morejo več vrniti.

Med 300 in 380 prošenj na leto

V zadnjih letih slovenski organi dobijo med 300 in 380 prošenj na leto, letos jih je nekaj manj, je kot zanimivost poudarila sogovornica. Prav vsem pa oni nudijo pravno pomoč in informiranje, je dodala.

Ko posameznik dobi status begunca oziroma subsidiarno zaščito, ima pravico do nastanitve v integracijskih hišah. Ena je v Ljubljani, namenjena je predvsem mladoletnikom brez spremstva ali družinam, druga pa v Mariboru. V teh hišah lahko begunci ostanejo eno leto, zdravstvena oskrba jim je na voljo, za hrano pa morajo poskrbeti sami. Država jim ponudi socialno pomoč.

V integracijskih hišah jim pomoč nudijo svetovalci, ki jim pomagajo pri dostopu do jezikovnih tečajev, zdravstvene oskrbe, svetujejo jim, kako se vključiti na trg dela. Po enem letu so begunci upravičeni do denarnega nadomestila za kritje najemnine, je povedala.

Besedni zvezi ilegalni migrant se izogibajo

Bervar Sternadova opozarja, da begunci poleg varnosti potrebujejo tudi občutek, da lahko poskrbijo sami zase, torej da imajo dostop do trga dela.

Besedni zvezi ilegalni migrant se v PIC izogibajo. Na nedovoljen način se sicer mejo prečka bodisi s prečkanjem zelene meje bodisi z uporabo ponarejenih dokumentov. Vendar gre v prvem primeru za prekršek, v drugem pa za kaznivo dejanje, je pojasnila pravnica.

Če migrant, ki je prestopil zeleno mejo in s tem storil prekršek, zaprosi za mednarodno zaščito, se postopek prekrška ustavi do dokončne odločitve o njegovi prošnji, je nadaljevala. Če gre za sum kaznivega dejanja vstopa s ponarejenimi dokumenti, pa policisti spišejo ovadbo in to osebo privedejo pred okrajnega državnega tožilca. Ta se lahko odloči, da postopek ustavi, da uporabi institut odloženega pregona ali pa da začne kazenski postopek.

Tudi osebe s ponarejenimi dokumenti včasih zaprosijo za mednarodno zaščito, to se je po besedah Bervar Sternadove dogajalo pri sirskih državljanih. So pa v PIC tožilstvo opozorili, da se jim uporaba instituta odloženega pregona v primerih sirskih beguncev ne zdi smiselna, saj gre za osebe, ki bežijo pred vojno, in je zelo verjetno, da bo njihova prošnja za mednarodno zaščito odobrena.

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij je sicer specializiran za pomoč tako prosilcem za mednarodno zaščito kot tudi tujcem v postopku vračanja, je povedala Bervar Sternadova. Obe dejavnosti sta financirani iz evropskih skladov, pogodbo pa imajo podpisano z notranjim ministrstvom.

STA

---