Polovica prebivalcev Slovenije ima povišan krvni tlak

Danes obeležujemo svetovni dan hipertenzije. Povišan krvni tlak zdravniki imenujejo tudi tihi ubijalec, saj dolgo ne povzroča težav in se mnogi sploh ne zavedajo, da imajo težave.

LJUBLJANA > Nezdravljena hipertenzija lahko privede do možganske kapi, infarkta, odpovedi ledvic in drugih organov, opozarjajo v Združenju za hipertenzijo.

Predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in in predsednica upravnega odbora Združenja za hipertenzijo Jana Brguljan Hitij opozarja, da ima kar polovica prebivalcev v Sloveniji povišan krvni tlak. Še vedno se preveč ljudi ne zaveda, da ima težave s previsokim krvnim tlakom in se ne zdravijo, je pojasnila.

Le približno 35 odstotkov ljudi, ki se zdravijo, pa dosega optimalne vrednosti krvnega tlaka, pravi Brguljan Hitijeva. “Če hipertenzija ni zdravljena, se čez čas pojavijo spremembe na ledvicah, možganih in srcu, ki lahko drastično spremenijo življenje posameznika,” pravi in izpostavlja možgansko kap in infarkt.

Težave s povišanim krvnim tlakom se po navedbah Brguljan Hitijeve lahko začnejo že zelo zgodaj, celo pri otrocih. A največkrat se hipertenzija pojavlja pri starejših od 30 let, s starostjo prebivalstva pa se povečuje tudi število hipertonikov. Tudi pri starejših je povišan krvni tlak treba zdraviti, saj le tako zmanjšamo pojavnost možganske kapi in srčnega popuščanja.

Način življenja je vsekakor eden glavnih krivcev za tako veliko število oseb s povišanim krvnim tlakom, pojasnjuje Brguljan Hitijeva. “Vedno bolj hitimo, vedno več je stresa, vedno slabša je prehrana. Veliko se prehranjujemo zunaj, hrana v restavracijah pa je veliko bolj nasičena s soljo kot domača. Premalo časa imamo za skrb zase, premalo smo telesno dejavni ... Vse to povečuje telesno težo,” dejavnike tveganja za povišan krvni tlak, pa tudi sladkorno bolezen in debelost, niza sogovornica.

Kot pozitivno Brguljan Hitijeva ocenjuje to, da se ljudje vedno bolj zavedajo tveganja za povišan krvni tlak, saj se tako odkrije več primerov. A je zavedanja o nevarnosti hipertenzije še vseeno premalo, dodaja. Prav zato želijo v Združenju za hipertenzijo to zavedanje popularizirati med ljudi. “Tako kot imajo ljudje doma termometer, naj bi imeli doma tudi merilec krvnega tlaka”, pravi Brguljan Hitijeva.

Ljudem svetuje, da se pred nakupom merilca krvnega tlaka pozanimajo in izberejo takega, ki je primeren za vsakdanjo rabo. “Meritev naj opravijo v sedečem položaju. Pred tem naj se sprostijo in šele po nekaj minutah sedenja naj izmerijo svoj krvni tlak. Opravijo naj dve do tri zaporedne meritve na isti roki in vzamejo povprečje izmerjenih vrednosti,” svetuje sogovornica. Meritve naj redno opravljajo en teden, kasneje pa le občasno, še svetuje.

Ob svetovnem dnevu hipertenzije, ki letos poteka pod geslom Poznaj svoje številke - spoznaj svoj krvni tlak, bodo prihodnji teden v referenčnih ambulantah zdravstvenih domov in lekarnah po Sloveniji izvajali meritve krvnega tlaka. Brguljan Hitijeva si želi, da bi si čim več ljudi izmerilo krvni tlak in jim posredovalo podatke preko spletne strani http://www.hipertenzija.org.. “Ti podatki nam bodo dali neko okvirno oceno stanja med prebivalci,” pojasnjuje.

STA

---