Pokojnine vnašajo nemir

Poslanci opozicije rebalansa proračuna za leto 2015 ne bodo podprli, so ponavljali na včerajšnji izredni seji DZ. V koaliciji pa se nakazuje zadrega zaradi vztrajanja Desusa pri usklajevanju pokojnin ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti v lanskem letu.

LJUBLJANA > Premier Miro Cerar je v uvodu včerajšnje izredne seje DZ o rebalansu proračuna za leto 2015 zagotovil, da vlada sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti. Tako naj bi dobili razmere, da bi v prihodnjem letu v skladu s koalicijskim dogovorom spet usklajevali pokojnine in socialne transferje.

To očitno ni bilo zadostno zagotovilo za predsednika Desusa in zunanjega ministra Karla Erjavca. Pričakoval je, da bo premier jasno povedal, da se bodo pokojnine usklajevale ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti. “Tega nisem slišal, zato pri nas vlada precejšnja negotovost, kako bomo podprli rebalans proračuna,” je dejal. Kasneje je Cerar dodal, da je treba počakati na uradne podatke o gospodarski rasti v preteklem letu, vsekakor pa vzdržnost proračuna zagotoviti s primanjkljajem pod tremi odstotki.

Z rebalansom proračuna za letošnje leto, sprejetega novembra 2013, se bodo prihodki zmanjšali za 64 milijonov evrov - na 8,56 milijarde evrov. Odhodki pa so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani. Po evropski metodologiji znaša 2,89 odstotka BDP.

V nobeni od opozicijskih poslanskih skupin na drevišnjem glasovanju rebalansa proračuna ne bodo podprli. Poslanci SDS v dokumentu ne najdejo niti enega ukrepa, ki bi pripomogel k izboljšanju gospodarskega položaja. Vlada nadaljuje politiko zadolževanje in uvajanja novih davčnih obremenitev, ugotavljajo. Tudi v NSi ocenjujejo, da v rebalansu ni ničesar v prid gospodarstvu. Administrativna bremena ostajajo, dodatno pa po njihovem prepričanju prinaša uvedba davčnih blagajn.

Poslanci ZL v rebalansu pogrešajo pravično davčno reformo, po njihovem prepričanju tudi ni socialno in razvojno naravnan, za vztrajanje pri varčevalnem proračunu pa da ni več razlogov. V ZaAB so zaskrbljeni, ker ni zagotovljenega dovolj denarja za izpolnjevanje zakonskih obveznosti ministrstev. Pri tem posebej omenjajo položaj policije in šolstva.

V SD upajo, da se končuje obdobje “varčevalnega stampeda”. V stranki so zadovoljni, da se ohranja doseženi standard socialne države, še vedno pa jih skrbi položaj socialno najšibkejših delov družbe. V SMC so prepričani, da gre v danih razmerah za rezultat najboljšega možnega kompromisa.

Rebalans bosta podrla tudi poslanca narodnih skupnosti, ki ga, glede na okoliščine, označujeta za sprejemljivega. DK

---