Počivalšek obljubil zmanjšanje administrativnih ovir

Vlada se pri ustvarjanju ugodnejšega poslovnega okolja osredotoča na tri cilje: zmanjšanje administrativnih ovir, spremembe delovne zakonodaje in znižanje stroška delovne sile.

LJUBLJANA > Pri prvem k sodelovanju vabijo tudi podjetja, je na vrhu malega gospodarstva na GZS dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

“Dosegli smo stabilen finančni okvir, znotraj katerega se lahko začnemo spogledovati tudi z bolj konkretnimi strukturnimi reformami,” je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v Ljubljani trenutno stanje opisal Počivalšek.

Eden od poudarkov velja odpravljanju administrativnih ovir. “Imamo možnost in želimo resno pristopiti k temu, da se na tem področju naredi korak naprej,” je dejal.

Odprava administrativnih ovir se sicer nanaša na različna ministrstva. “Naše ministrstvo pa bo pri tem koordinator,” je napovedal minister. K sodelovanju je povabil podjetja, ki se z ovirami spopadajo v praksi.

Lažje zaposlovanje in lažje odpuščanje

Drugi poudarek velja delovni zakonodaji. Počivalšek želi v praksi udejanjiti spremembe, s katerimi “bomo lažje zaposlovali in lažje odpuščali”. Države z bolj fleksibilno delovno zakonodajo imajo namreč nižje stopnje brezposelnosti, je poudaril.

Kar se tiče stroškov delovne sile, pa je Počivalšek spomnil, da je v Sloveniji delovna sila med najbolj obremenjenimi, ravno obratno pa velja za obremenitev kapitala. Vlada bo delala na obeh straneh. “Z rastjo zaposlovanja lahko pridemo do situacije, ko se v celoti v vrečo ne bo steklo manj kot doslej,” je menil minister.

GZS danes gosti Vrh malega gospodarstva. Dogodek poteka v znamenju napovedanih vladnih ukrepov v podporo malemu gospodarstvu in v luči lažjega dostopa do virov financiranja.

Možnosti financiranja na evropski ravni je predstavil vodja enote za financiranje inovacij in konkurenčnosti na generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji Roger Havenith. Med drugim je izpostavil tako imenovani Junckerjev naložbeni paket za mala in srednja podjetja.

Možnosti za pridobitev evropskih sredstev

V okviru tega paketa bo oblikovan mehanizem SME Window za mala in srednja podjetja. Proračun mehanizma naj bi znašal pet milijard evrov, skupno pa naj bi na ta način mobilizirali 75 milijard evrov za 185.000 malih in srednje velikih podjetij.

Predstavil pa je tudi vstopno stran http://access2eufinance.ec.europa.eu, prek katere lahko podjetja s pomočjo iskalnih pogojev najdejo možnosti za pridobitev finančnih sredstev na evropski ravni.

O financiranju s podporo državnih instrumentov pa je govorila generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo pri gospodarskem ministrstvu Sabina Koleša. Med novostmi je izpostavila nove pogoje za dostop sredstev posojilnega sklada pri SID banki, kjer se dovoljeno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA zvišuje na šest, zahtevano število zaposlenih se zmanjšuje s tri na dva, minimalni znesek posojila pa ne bo več 100.000, ampak 30.000 evrov.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je spregovoril o programu za spodbujanje internacionalizacije v obdobju 2015-2020. Izpostavil je neizkoriščene priložnosti na tem področju in podjetja pozval k večji osredotočenosti in ambicioznosti.

Prioritetni trgi so ZDA, Japonska in Turčija, tradicionalni EU, Rusija in zahodni Balkan

Po besedah Cantaruttija se morajo podjetja tudi več povezovati in “igrati odkrito igro s tistimi, ki vam lahko pomagajo”. “Skupaj boste močnejši,” je poudaril.

Program spodbujanja internacionalizacije 2015-2020 bo predvidoma prihodnji teden potrjen na vladi. V njem so opredeljeni ambiciozni cilji, “ampak če ne bomo ambiciozni, bomo doma”, je poudaril Cantarutti.

Država je v programu opredelila tri skupine trgov. Prioritetni so ZDA, Japonska in Turčija, tradicionalni EU, Rusija in zahodni Balkan, tretjo skupino pa sestavljajo perspektivne regije.

Podjetniki so vladne načrte večinoma pozdravili, a so bili tudi kritični. Pri vprašanju internacionalizacije je Dušan Olaj iz Duola menil, da bi morali strateške trge opredeliti glede na izdelke in storitve, ki jih najdemo na slovenskih policah, in ne administrativno.

Predsednik upravnega odbora Podjetniško-trgovske zbornice Brane Lotrič je pozval k zaustavitvi korupcije v javnem sektorju, Marta Turk z GZS pa je precej navdušenja požela s predlogom, da bi morali vsi javni uslužbenci šest mesecev delati v malem gospodarstvu.

Zamude pri razpisih za črpanje sredstev

Direktorica KF Eureka Andreja Kert je opozorila na zamude pri razpisih za črpanje sredstev iz nove evropske finančne perspektive. Vlado pa je še pozvala, naj stori vse, da podjetjem omogoči kandidiranje za podporna sredstva. Podjetniki sami pa bodo sprejeli prave odločitve, za katera sredstva se potegovati. “Država naj nam samo stoji ob strani,” je pozvala.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je poudaril, da gospodarstvo pričakuje spremembe. Ankete, opravljene pred današnjim vrhom, sicer kažejo na nekaj izboljšanja pri dostopu do financiranja, a ta problem še ostaja velik. “Postopki so še vedno predolgi in zelo komplicirani,” je opozoril.

STA

---