Pobuda za delavski odkup kot alternativo pri privatizaciji

Združenje svetov delavcev Slovenije, Združenje za lastništvo zaposlenih, Slovenski forum socialnega podjetništva in Raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo vlado pozivajo, naj prouči možnosti za uporabo delavskega zadružništva in drugih oblik lastništva zaposlenih kot alternativnega modela privatizacije.

V zadruge bi se lahko preoblikovala tako podjetja, ki so  v 100-odstotni lasti države, kot tista, v katerih  je država delni  lastnik  Foto: Zdravko Primožič/Fpa
V zadruge bi se lahko preoblikovala tako podjetja, ki so v 100-odstotni lasti države, kot tista, v katerih je država delni lastnik  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Iz združenja svetov delavcev so danes sporočili, da je mogoče cilje privatizacije - ki naj bi bili ureditev higiene na področju odnosov med politiko in gospodarstvom, klientelizma, korupcije in podobnih negativnih pojavov - doseči tudi prek delavskega zadružništva in drugih oblik notranjega lastništva zaposlenih.

Najbolj trajnostna oblika sodobnega podjetništva

To je v svetu že močno razširjeno in je - predvsem zaradi vpliva na motivacijo delavcev in ne strogo profitno usmerjenost - prepoznano kot “perspektivno zelo konkurenčna, zanesljivo pa najbolj trajnostna oblika sodobnega podjetništva”, dodajajo.

Menijo, da bi bil “pravi greh”, če bi Slovenija nadaljevala s privatizacijo v obliki hitrih (raz)prodaj deležev in zgolj po kriteriju optimalne cene.

Uvedba načrtov delničarstva zaposlenih

Med možnostmi navajajo uvedbo načrtov delničarstva zaposlenih (ESOP) in širši razvoj delavskega zadružništva, tudi v povezavi s privatizacijo državnih podjetij.

Pri načrtih delničarstva zaposlenih gre za ustanovitev fiduciarne pravne osebe, ki jo ustanovi določeno podjetje za namene kupovanja delnic podjetja v imenu zaposlenih s pomočjo bančnih posojil, ki se nato odplačujejo iz bodočih dobičkov. Za načrte bi, kot v drugih državah, veljale davčne olajšave tako za podjetje kot za delavce pri prodaji teh delnic.

Podpora države za prenos lastništva podjetij na delavske zadruge

Predlagajo tudi podporo države za prenos lastništva podjetij na delavske zadruge, kar da bi se dalo uporabiti za reševanje zdravih jeder, ohranjanje poslovanja podjetij v primerih, ko se lastnik, ki nima naslednikov, upokoji, ali za reševanje presežnih delavcev.

Prenosi na delavske zadruge bi lahko bili tudi alternativni model privatizacije, so prepričani.

Podjetja v 100-odstotni lasti države bi se lahko preoblikovala v zadruge, pri čemer bi država k vstopu povabila vse zaposlene in, odvisno od panoge, tudi potrošnike ali druge deležnike, in sicer za “zmerno visoke in realno vsem zaposlenim dostopne” finančne vložke.

Presežek (dobiček) zadruge bi se delil na del, ki pripada državi in bi ji omogočil donos, primerljiv s prejšnjo obliko, ter na del, ki bi pripadal zadružnikom. Ta udeležba bi bila eden glavnih virov financiranja postopnega odkupa.

V podjetjih, kjer je država delni (večinski ali manjšinski) lastnik, pa bi prenos na delavsko zadrugo izvedli v več korakih. Najprej bi delavci ustanovili zadrugo, v katero bi svoj delež vložila tudi država. Nato bi zadružniki ta delež postopoma odkupovali (kot v omenjenem primeru za 100-odstotno državne družbe) in potencialno k vstopu povabila tudi druge deležnike.

Če bi delavska zadruga presegala kontrolni ali večinski delež, bi ostale lastnike povabili k preoblikovanju podjetja v zadrugo. Če se za to ne bi odločili, pa bi se tej delavski zadrugi zakonsko priznala predkupna pravica za deleže ostalih družbenikov.

Predlagatelji opozarjajo, da bi bila pri uvajanju teh sprememb potrebna podpora države - glede promocije, zakonskih sprememb in pridobitve ugodnih posojil.

Predlog strategije na vlado do konca leta

Vladi predlagajo, da možnosti sodelovanja delavcev vključi v pripravo strategije upravljanja državnega premoženja.

Vlada bi morala po novem zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) predlog strategije v državni zbor poslati v treh mesecih od uveljavitve zakona. Zakon je začel veljati 26. aprila letos. Na ministrstvu za finance so povedali, da bo ministrstvo predlog strategije pripravilo “v najkrajšem možnem času” in ga v sprejem vladi poslalo do konca leta.

STA


Najbolj brano