Po oceni IMF slovensko zdravstvo razmeroma drago
Slovenija
08. 10. 2015, 12.13
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 18.18
Tehnična misija IMF v letos izdelanem poročilu, ki ga je danes objavilo ministrstvo za finance, za področje zdravstva ugotavlja nekatere neučinkovitosti pri porabi javnega denarja. Poudarjajo zanašanje na (pre)drage bolnišnične in specialistične oskrbe ter široke pravice bolnikov v primarnem zdravstvu.
Po oceni IMF v Sloveniji porabimo 30 odstotkov več denarja
za zdravstvo kot primerljive države. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
LJUBLJANA
> Med področji, kjer je misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zaznala neučinkovito porabo javnega zdravstvenega denarja, navajajo preširoke pravice na področju primarnega zdravstvenega varstva, kar po njihovih ugotovitvah izhaja iz pretekle zgodovine.
Poudarjata nezadostno sodelovanje z zasebnim sektorjem na področju ambulantne dejavnosti in tudi, da se kakovost opravljenih storitev razlikuje od izvajalca do izvajalca, pri čemer boljši oziroma bolj učinkoviti za to niso nagrajeni. Opozarjajo še, da se pri izbiri zdravljenja pogosto ne upošteva dokazana stroškovna učinkovitost in dejanska klinična učinkovitost.
Med področji, kjer strokovnjaki IMF vidijo možnosti za spremembe, je okrepitev primarne zdravstvene ravni tako, da bi širili mrežo zdravnikov na primarni ravni in vanjo vključili širši nabor storitev. Kot primer navajajo obravnavo kroničnih bolezenskih stanj in zgodnje zaznavanje nenalezljivih bolezni. Predlagajo tudi izdelavo bolj učinkovitega sistema plačevanja bolnišnic in uvedbo bolj primernega sistema doplačil ter prenovo košarice zdravstvenih pravic.
Strokovnjaki IMF ugotavljajo, da je - kljub zadnjim reformam - javna poraba za zdravstvo v Sloveniji relativno visoka, če jo primerjajo z dohodkovno podobnimi državami. Ocenjujejo, da naj bi izdatki za zdravstvo v luči staranja prebivalstva in rasti izdatkov do leta 2060 poskočili s 6,3 na 8,2 odstotka BDP. Ob tem ugotavljajo, da so zadnje spremembe v zdravstvu prinesle znižanje cen zdravil in oklestile proračune bolnišnic.
Izidi zdravljenja so v Sloveniji relativno dobri kljub nekaterim neučinkovitostim, trdijo strokovnjaki IMF. Navajajo, da ima naša država najvišjo pričakovano življenjsko dobo (71 let) prebivalstva med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, porabimo pa tudi 30 odstotkov več denarja za zdravstvo kot primerljive države.
Ministrstvo za zdravje še letos pričakuje tudi analizo Svetovne zdravstvene organizacije o stanju v našem zdravstvenem sistemu
STA