Po obedu na osmici še kavica

Na zadnji seji pred počitnicami je vlada sprejela novo uredbo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Z njo naj bi se kmetu odprle dodatne možnosti za zaslužek na svoji kmetiji in mu poenostavile administrativne poti.

LJUBLJANA > Prejšnja uredba o dopolnilni dejavnosti na kmetiji, ki jo je lani sprejela vlada premierke Alenke Bratušek, je bila očitno takšno skrpucalo, da sploh ni zaživela. Ljudem, ki se ukvarjajo s temi posli, bi v marsičem dodatno zagrenila življenje, zato je niti upravne enote niso upoštevale. Tako nova uredba, ki jo je aktualna vlada sprejela na zadnji seji pred počitnicami, nadomešča pravzaprav tisto iz leta 2005, ki je nastala pod vlado Janeza Janše.

Vendarle prisluhnili poznavalcem

Uredba naj bi odpravila nekatere administrativne ovire in kmetijam omogočila uvajanje novih dejavnosti. Veljati bo začela 15. avgusta, nosilci dejavnosti pa se morajo z njo dokončno uskladiti do 1. januarja leta 2016. “Po osmih letih priprav in usklajevanj smo končno dobili ta pomembni dokument. Moram reči, da so pripravljalci upoštevali veliko naših predlogov,” je dokaj zadovoljna svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu Linda Kogoj.

Kmetija, ki se loteva dopolnilne dejavnosti, mora imeti vsaj hektar zemljišča, kar te posle omogoča tudi razmeroma majhnim kmetom. Dopolnilno dejavnost lahko opravljajo nosilec in člani kmetije, zaposleni na kmetiji in zaposleni na način, da ne bodo delali na črno.

Dejavnosti so sicer zelo razvejane in zelo številne. Opravlja jih več kot 4800 slovenskih kmetij, ki imajo na seznamu več kot 15.000 dejavnosti.

Področja so predelava primarnih kmetijskih pridelkov, predelava gozdnih lesnih sortimentov, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, vzreja in predelava vodnih organizmov, turizem na kmetiji, dejavnost s tradicionalnimi znanji na kmetiji, predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela, svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo in socialno-varstvene storitve.

Med najpomembnejše sodi predelava primarnih kmetijskih pridelkov. Teh je več kot 3500, dejavnost z njimi pa so, denimo, peka kruha, predelava mleka, mesa, sadja in podobno. Na drugem mestu po razširjenosti so dejavnosti, povezane s turizmom. To so turistične kmetije s prenočišči, izletniške kmetije, vinotoči, osmice in turizem na kmetiji brez nočitvenih zmogljivosti.

Takšnih ponudnikov je več kot 2000. Zanje po novem velja, da morajo gostom zagotoviti vsaj polovico ponudbe iz svojih pridelkov, največ četrtino lahko z drugih kmetij in še četrtino iz proste prodaje. Toda za vse morajo biti jasno dostopne informacije o poreklu surovin.

Vino mora biti domače

Na Primorskem so bili s prejšnjo uredbo nezadovoljni zlasti osmičarji in lastniki vinotočev. Za vinotoče po novem velja, da lahko ponudijo tudi hladen prigrizek in razpolagajo s 60 sedeži za goste na prostem in z enakim številom še v zaprtih prostorih. Osmicam število gostov ni omejeno. Ponudijo jim lahko tri krajevno značilne tople jedi, hladne prigrizke, kruh in pecivo s svoje kmetije ali z druge kmetije. Vino in sokovi morajo biti domači, dokupijo pa se lahko ustekleničena naravna in mineralna voda, jabolčni sok, žganje, likerji in kava. “Prav neverjetno je, kako težko smo pripravljalce uredbe prepričali, da so v ponudbo osmice vključili tudi kavo,” pravi Linda Kogoj. Medtem ko za druge dejavnosti velja, da časovno niso omejene, pa osmicam ostaja omejitev na dvakrat po deset dni v letu.

Za mnoge ponudnike je pomembno to, da izletniška kmetija lahko opravlja dopolnitveno dejavnost tudi v do tri kilometre oddaljenem objektu. Uredba prinaša kmetom tudi administrativne poenostavitve. Ministrstvo ukinja vodenje posebnih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zahtevane deleže surovin bodo ugotavljali na podlagi prejetih računov ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo potrebne podatke, ki jih kmetije že vodijo na osnovi drugih zahtev.

Ena od novosti je celodnevno in dnevno varstvo odraslih in starejših na kmetijah, pri čemer jim bodo tam zagotovili le bivanje in hrano, zdravstveno oskrbo pa jim zagotavlja javna mreža. To bo dobrodošlo zlasti ljudem, ki so navezani na domači kraj ali na podeželje, saj se tako izognejo domu za ostarele. Možnosti prodaje električne energije po novem dopolnjujejo sončni, vodni in vetrni viri.

4800 slovenskih kmetij opravlja različne dopolnilne dejavnosti.

Iz uredbe na polje zakona

“Tako kot za vse v vsakdanjem življenju, tudi tu ne gre brez določenih omejitev. Nosilci dopolnilnih dejavnosti morajo biti previdni. Pri nekem izdelku, na primer, sklicevanje na uredbo ni dovolj, ustrezati mora določenemu zakonu. Paziti je treba tudi na zanke. Vzemimo primer - kmet, ki na tržnici prodaja svoje sadje, lahko prodaja tudi sosedovega, nikakor pa ne njegove zelenjave. Kot rečeno, smo s svojimi predlogi v marsičem uspeli. Je pa ostala tudi kakšna nelogičnost. Na primer omejitev števila gostov v kampih na kmetijah na 30 ljudi. Glede na vlaganja zaradi vseh zahtev, ki jih mora izpolniti lastnik kampa, je omejitev nerazumljiva,” je kritična Linda Kogoj.

DAVORIN KORON

---