Po letih krize zdaj več za javne potrebe

Proračuna za prihodnji dve leti sta pripravljena s ciljem pospešiti gospodarsko rasti ob hkratnem zniževanju javnega dolga, sta včeraj pred poslanci izpostavila premier in ministrica za finance. Stanje v državni blagajni se izboljšuje, vendar vlada kljub temu napoveduje nadaljevanje restriktivne politike pri plačah javnih uslužbencev, pokojninah in javnih transferjih.

LJUBLJANA >Po letih krize smo prešli v obdobje, ko lahko za financiranja javnih potreb zagotovimo nekoliko več sredstev, je ob predstavitvi predlogov proračunov za leti 2017 in 2018 izpostavila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Po njenih opažanjih zdaj rastejo tudi pričakovanja do državnega proračuna. O teh pravi: “Če želimo zagotoviti stabilnost slovenskih javnih financ, k čemur nas zavezuje ustava, pa tudi naše prepričanje, da so stabilne javne finance predpogoj za oblikovanje konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja, moramo pričakovanja uskladiti z dejanskimi možnostmi.”

Pri plačah ostaja politika varčevanja

Odkar se je v Sloveniji spet začela gospodarska rast, različne interesne skupine izražajo zlasti zahteve po višjih plačah, uskladitvah, dodatkih, transferjih. Tako ministrica kot premier Miro Cerar sta včeraj dala vedeti, da to v prihodnjih dveh letih še ne bo mogoče. “Politika plač v javnem sektorju ostaja pomembno sidro za vzdržnost javnih financ,” je izpostavil Cerar. Vlada bo spoštovala zaveze, ki jih ima s sindikati, hkrati pa bo ostala restriktivna. Enako velja za socialne transferje posameznikov in stroške pokojninske blagajne. “Omejitve se torej na vseh področjih sproščajo postopno, saj javnofinančne omejitve drugačnega scenarija ne dopuščajo,” je dejal premier.

Poleg restriktivne plačne politike je Cerar kot vodilo pripravljalcev proračuna izpostavil še davčno razbremenitev dela, ki naj bi omogočila odpiranje delovnih mest, ki podjetjem prinašajo višjo dodano vrednost. Vodilo proračunov je tudi aktivno upravljanje z dolgom države. Rezultat takšnega upravljanja z dolgom so tudi nižje obresti za najeta posojila. Po Cerarjevih besedah bo Slovenija za plačilo obresti v letu 2017 porabila za 86 milijonov evrov oziroma 8,2 odstotka manj denarja kot letos, v letu 2018 pa še za 0,3 odstotka manj.

Več izdatkov za investicije

V predlogu proračunov je vlada predvidela večje izdatke za investicije, saj te omogočajo rast in razvoj. Tako bo več proračunskega denarja namenjenega investicijam v prometno, zlasti železniško infrastrukturo, sledijo naložbe v varovanje okolja in v okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. Več izdatkov bo tudi za zdravstvo, izobraževanje, znanost in šport. Tudi zaradi globalnih razmer se bodo povečali izdatki za zagotavljanje varnosti na vseh področjih. Med drugimi si lahko boljši materialni položaj in boljšo opremo obetajo policisti.

Predloga proračunov po prepričanju ministrice in premierja uspešno lovita ravnotežje med razvojno naravnanostjo in zagotavljanjem javnofinančne stabilnosti.

Načrtovani prihodki za prihodnje leto so v višini 8,8 milijarde evrov, odhodki pa v višini 9,5 milijarde evrov. To pomeni proračunski primanjkljaj v višini 1,6 odstotka BDP. V letu 2018 naj bi imel proračun 9,3 milijarde evrov prihodkov in 9,6 milijarde odhodkov. Proračunski primanjkljaj bi znašal 0,7 odstotka BDP. Letos naj bi proračunski primanjkljaj znašal 2,2 odstotka BDP, lani pa smo beležili 2,9-odstotni primanjkljaj.

Po včerajšnji seznanitvi poslancev s predlogom proračunov bodo zdaj proračunske dokumente obravnavali in dopolnjevali člani parlamentarnih delovnih teles.

JANA KREBELJ

---