Okleščena izbira v Mercatorjevih sosedskih prodajalnah

V Mercatorjevih malih, tako imenovanih sosedskih prodajalnah, kupci že dalj časa lahko izbirajo med precej manj vrstami določenega artikla. Ali jih bo morebitni upad prometa ugonobil, se sprašujejo predvsem na podeželju. Pri našem največjem trgovcu zagotavljajo, da kupcem skušajo ponuditi vse, kar želijo, a prilagajati se morajo tudi prostoru, ki je na voljo.

PRIMORSKA > Da so police v malih Mercatorjevih prodajalnah vse siromašnejše, so kupci opažali že v zadnjih časih prejšnjih lastnikov družbe. Takrat so nam pojasnili, da ne gre za načrtno krčenje ponudbe, temveč za prilagajanje navadam in potrebam kupcev v določenih okoljih in da se bodo ugotovljenim trendom prilagajali.

Danes polemike tečejo predvsem na račun domnevnega nadomeščanja slovenskih izdelkov s tistimi, ki prihajajo od drugod, posebej iz Hrvaške. V Mercatorju imajo o tem svoje razlage, vsekakor pa se lahko prepričamo, da so male prodajalne vse kaj drugega kot nekoč. Vsega, kar ponujajo hipermarketi, seveda tudi takrat niso mogle imeti, toda izbira je bila dovolj pestra, da si se v velika trgovska središča odpravil le po “dodano vrednost”. Seveda ne bomo s prstom pokazali na določeno prodajalno, še posebej zato ne, ker poslovodje pravijo, da morajo prevzeti tisto, kar jim pripeljejo, in da nimajo vpliva na izbor ponudbe.

Prej dvanajst, zdaj šest izdelkov

V Mercatorju se z našimi ugotovitvam strinjajo le delno. “Predvsem v manjših trgovinah je izziv ponuditi vse, kar kupci želijo in potrebujejo, saj je prostor zelo omejen. Zato širina izbire v isti vrsti izdelkov ne more biti tako velika, kot je lahko v večjih formatih trgovin, saj skušamo tudi v majhnih trgovinah zagotoviti čim več različnih vrst izdelkov. Izbira v isti vrsti izdelkov je zato manjša. Nekateri kupci v sosedski trgovini kupujejo le določene vrste izdelkov in zato opazijo, če neke različice kakega izdelka v majhni trgovini ne najdejo,” pravijo v Mercatorjevi službi za odnose z javnostmi. “Tako na polici ni več denimo 12 vrst določenega izdelka, ampak 6, prostora pa je za več drugih vrst izdelkov, vendar za vsakega nekoliko manjša širina izbire,” pojasnjujejo. Kot poudarjajo, ima tudi vsaka sosedska trgovina možnost sama določiti do 50 vrst izdelkov, ki jih lahko samostojno naroča glede na želje stalnih kupcev, torej imajo poslovodje možnosti ponudbo dopolniti z artikli, ki jih kupci v določeni trgovini želijo.

Kriterij za oblikovanje ponudbe je predvsem velikost oziroma format trgovine, trdijo v Mercatorju, kjer da se spreminjajo tudi storitve. “Najbolj prodajani izdelki so vedno na policah. Kupci večkrat menijo, da so najbolj prodajani prav tisti izdelki oziroma tista vrsta, ki jo sami kupujejo, vendar večkrat to ni tako. Novi izdelki nadomeščajo prejšnje, bolj prodajani pridobivajo več prostora na policah,” sporočajo iz Mercatorja.

V Mercator s položnicami

Pogledi kupca so res lahko subjektivni, toda v sosedskih prodajalnah je moč slišati precej negodovanja in opaziti, da je kupcev vse manj. Na vprašanje, kaj jih čaka v primeru, da ne bodo dosegale pričakovanj v okviru poslovne strategije podjetja, morda zaprtje ali oddaja v najem, nismo dobili jasnega odgovora: “Naša prednostna naloga je, da zadostimo željam in potrebam kupcev tudi v majhnih trgovinah, in da vsaka trgovina dobro posluje.”

Kot kaže, se za obstanek ni treba bati zaposlenim in kupcem v Prvačini. V Mercatorju so nam povedali, da bodo ponudbo dopolnili z nekaterimi poštnimi storitvami, saj tamkajšnjo “pravo” pošto zapirajo. Posebej starejši ljudje so zadovoljni tudi z možnostjo plačevanja položnic, ki jo ponuja že približno polovica Mercatorjevih trgovin.

DAVORIN KORON

---