Plesala je tri poletja

Možnosti, da se Državljanska lista na jutrišnjem kongresu ne bo samoukinila, so minimalne. Stranka, ki je pred predzadnjimi parlamentarnimi volitvami zamajala ustaljeno delitev levo-desno in marsikomu vzbujala upe o drugačnem pojmovanju politike, je v razsulu, članstvo pa jo bo poslalo na smetišče slovenske politične zgodovine.

Gregor Virant Foto: STA
Gregor Virant Foto: STA

KOPER > Po statutu Državljanske liste o ukinitvi stranke lahko odloči samo članstvo, zato so na tokratni zbor povabili vse člane. “Nimamo informacij, koliko članov se namerava udeležiti kongresa. Nekaj zanimanja je, predvsem vodstvo stranke bo zagotovo prišlo. Realno je pričakovati med 40 in 100 udeleženci,” je povedal generalni sekretar DL Žoni Stanovnik. Kongres bo sicer daleč od oči javnosti: ob 18. uri v prostorih Društva Lovrenc v Dolenji vasi pri Cerknici. Na njem pa bo samo ena točka dnevnega reda - odločanje o nadaljnjem obstoju stranke, ki ima formalno nekaj več kot 800 članov. “Zakaj pa bi vedno zasedali v Ljubljani ali v velikih mestih, tokrat smo šli malce ven. Pričakujemo tehtno razpravo v sproščenem vzdušju,” je še dodal Stanovnik. Bilo bi veliko presenečenje, če bi se v Dolenji vasi pri Cerknici pojavila ekipa petih ali desetih ljudi, ki bi bila pripravljena prevzeti Državljansko listo.

Državljanska lista Gregorja Viranta je bila ustanovljena 21. oktobra leta 2011. Vstopila je v drugo vlado Janeza Janše, nato pa povzročila njen padec in vstopila v vlado Alenke Bratušek. Pred predčasnimi julijskimi volitvami je Gregorja Viranta na predsedniškem mestu zamenjal Bojan Starman, a se stranka ni prebila v državni zbor.

Po neuspehu na vseh treh letošnjih volitvah sta zanos in motiv pri članih Državljanske liste postopno plahnela. To velja tudi za Primorsko. Že po porazu na parlamentarnih volitvah so se njihovi člani “umaknili v ilegalo”, tako da na občinskih volitvah DL sploh ni sodelovala. Eden od razlogov je bil, da ne bi nastajali novi stroški. Na spletni strani DL je kot regijski koordinator Primorske naveden Janez Koprivec (tudi nekdanji predsednik strankinega odbora za gospodarstvo), ki pravi: “Že pred parlamentarnimi volitvami sem zapustil stranko. Ne sodelujem več in ne vem, če na Primorskem še obstaja kakšna koordinacija ali odbor.” Prav tako v stranki niso več aktivni Igor Maher iz Pirana, nekdanji minister z najkrajšim stažem, in Kristina Valenčič iz Ilirske Bistrice, nekdanja poslanka. Slednja je za bistriško županjo kandidirala brez podpore (oziroma teže) stranke, novo službo pa išče izven politike. Že pred tem (ob vstopu DL v koalicijo s Pozitivno Slovenijo) je izstopil Janez Šušteršič, profesor na koprski Fakulteti za management, tudi ostali manj vidni člani pa so izstopili ali se pasivizirali. DL je na volitvah leta 2011 na Primorskem dosegla spodobnih 8,53 odstotka glasov, prvih pet lokalnih odborov, ki jih je ustanovila v Sloveniji, pa je bilo prav na Primorskem.

Vodstvo s predsednikom Bojanom Starmanom in izvršilnim odborom je naklonjeno ukinitvi stranke, a bo zadnjo besedo povedalo članstvo. Za prenehanje delovanja so se odločili, ker na državnozborskih volitvah niso dobili niti enega odstotka glasov, s katerim bi si zagotovili financiranje iz državnega proračuna, in zaradi zelo majhne podpore strankinemu dosedanjemu delovanju.

Dolgovi stranke sicer niso visoki, saj gredo v nekaj tisoč evrov. Prihod na kongres je napovedal tudi nekdanji predsednik in utemeljitelj stranke Gregor Virant, ki je ob ustanovitvi stranki tudi posodil ime.

DENIS SABADIN


Najbolj brano