“Petkrat so me prodali”

Stara je komaj 19 let, a njen še ne povsem zaceljeni obraz, predvsem pa resen izraz izdajata, da je šla čez krute preizkušnje. Lamijo Aji Bašar so pri petnajstih letih zasužnjili pripadniki Isisa. Uspela ji je pobegniti. Zdaj priča o tem, kaj je doživela in kaj še vedno doživlja kakih 3500 žensk in otrok, ki so v rokah Isisa.

Lamija Aji Bašar: “Petkrat so me prodali. Vsak 
dan so me mučili in kaznovali.” Foto: Tamino Petelinsek/Sta
Lamija Aji Bašar: “Petkrat so me prodali. Vsak dan so me mučili in kaznovali.” Foto: Tamino Petelinsek/Sta

LJUBLJANA > Lamija Aji Bašar je priča dogodkov, ob katerih se je sredi leta 2014 širša svetovna javnost morda prvič zavedla grozodejstev Islamske države. Pripadniki Isisa so zajeli Jazide na iraškem gorovju Sindžar. Silili so jih, naj sprejmejo islam. Moške so pobili pred očmi žensk in otrok, nato pa ločili matere, dekleta in otroke. Lamija je s sestrami končala na bazarju, kjer so jo prodali kot sužnjo, nato pa preprodajali naprej.

Nevarnost za vse človeštvo

“Petkrat so me prodali. Vsak dan so me mučili in kaznovali,” o posilstvih, spolnem in drugem nasilju danes priča Lamija. Pobegniti ji je uspelo v petem poskusu, po dveh letih in pol suženjstva. Med begom sta v eksploziji mine umrla njena znanca, ona pa je bila ranjena in je skoraj oslepela. Prišla je do bolnišnice na iraškem osvobojenem ozemlju, od tam pa je ob pomoči nemške nevladne organizacije Luftbrücke Irak (Iraški zračni most) odšla na zdravljenje v Nemčijo, kjer živi še danes.

Včeraj je prišla v Slovenijo na povabilo tukajšnjega predstavništva Evropskega parlamenta. Lamija Aji Bašar je namreč skupaj z Nadio Murad Base Taha, ki ima za seboj podobno zgodbo spolnega suženjstva in pobega, lani prejela nagrado Saharova, ki jo za svobodo misli vsako leto podeli Evropski parlament.

Veliko žensk je po tistem, ko so bile osvobojene, storilo samomor, saj se niso mogle soočiti s posilstvi, ki so jih pretrpele, ali pa z usodo svojih mož, zasužnjenih hčera in otrok, je dejala Lamija. Poleg trpljenja žensk je izpostavila tudi grozodejstva, ki se dogajajo nad otroki. Isis jih načrtno prevzgaja v svoje bojevnike, kriminalce. Tako Isis spreminja miselnost in vero teh otrok, to pa je nevarnost za vse človeštvo, ne le za Jazide, svari Lamija.

Pomoč osvobojenim žrtvam

V Ljubljano je prišla v spremstvu Mirze Dinnayija, soustanovitelja človekoljubne organizacije Luftbrücke Irak. Največja napaka bi bila pustiti Isisu, da še naprej širi svojo ideologijo, pere možgane otrokom in jih prepričuje, da je to nasilje njihova religija. Dinnayi zato Evropsko unijo poziva, naj pritisne na arabske in islamske države, naj tudi same naredijo več za zaustavitev te radikalizacije, ki ogroža pravi islam.

Dinnayi se trudi čim več evropskih držav prepričati, naj tudi s svojim medicinskim znanjem čim bolj neposredno pomagajo žrtvam. Pred 23 leti je tudi sam v Nemčijo prišel kot begunec iz Iraka. Zaveda se, da je imel srečo, da je bil iz bogate družine. Najbolj ranljive in revne žrtve pa te možnosti nimajo, zato bi morale evropske države, ZDA in Kanada imeti programe, da jih poiščejo in jim pomagajo.

Nemčija v sodelovanju z Luftbrücke na tem področju prispeva veliko. Človekoljubna organizacija se je pred vzponom Isisa posvečala zlasti travmatiziranim otrokom in jim omogočala nekajmesečno zdravljenje v Nemčiji. Zaradi sedanjih razmer v Iraku pa se je Dinnayi odločil prvenstveno pomagati rešenim sužnjam Islamske države. Nekatere dobijo možnost, da gredo tako kot Lamija na zdravljenje v Nemčijo, kjer jim je dve leti zagotovljena celovita zdravstvena in psihološka pomoč. Večina osvobojenih žrtev - trenutno približno 1700 žensk in otrok - pa živi v Iraku, v šotorih v različnih taboriščih. “Večina teh žensk je v času ujetništva izgubila može, saj je Isis pobila moške. Ni jim lahko in to rano bodo nosile vse življenje. Žal v Iraku ni psihoterapije,” o tem, da so razmere v Iraku težke, možnosti pa omejene na socialno in humanitarno pomoč, pove Dinnayi.

JANA KREBELJ


Najbolj brano