Pahor z župani o lokalni samoupravi

Predsednik republike Borut Pahor v sklopu konference Slovenija 2030 danes gosti župane. Kot je dejal, si želi razprave o tem, kaj potrebujejo občine, da bi bile še uspešnejše, in kaj je glede tega dolžna narediti država. Že uvodni nagovori so nakazali nekaj ključnih točk razprave, kot so finančna avtonomija, regionalni razvoj in odnos z državo.

BRDO PRI KRANJU > Že predsednik Borut Pahor je uvodoma napovedal tudi razpravo o tem, ali in kako nadgraditi prvi nivo lokalne samouprave z drugim, da ne bi šlo za administrativno poseganje, ampak za nek organski razvoj, ki bi sčasoma prinesel želene rezultate. Ob ustanavljanju občin je bil med tistimi, ki so bili skeptični glede velikega števila občin, a zdaj meni, da to ni največji problem. V nasprotju z njegovimi pričakovanji namreč rezultati so, je pojasnil.

Največ težav na področju financiranja

Sistem lokalne samouprave je soliden in dobro nastavljen, problem pa je, kjer se vanj posega na različne načine, pri čemer so največje težave trenutno na področju financiranja, je uvodoma dejal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. Po njegovih besedah slovenske občine v primerjavi z občinami v Evropi niso majhne. So pa takšne, kot so, tudi zato, ker je bil načrtovan še en nivo lokalne samouprave - pokrajine.

S pokrajinami do stabilnosti delovanja države

S pokrajinami bi po Smrdeljevih besedah dosegli pomembno stabilnost delovanja države, prepričan je tudi, da bi bili pozitivni učinki njihove vzpostavitve večji od stroškov, zato bi se glede tega kazalo potruditi.

Pri tem je Smrdelj poudaril, da so vse uspešne države dobro decentralizirane. Za Slovenijo pa je ugotavljal, da je dokaj centralizirana država, kjer se manj kot 15 odstotkov javnih financ porabi na lokalne nivoju, medtem ko je povprečni delež v OECD okrog 30 odstotkov. “Občine imajo izjemno velik potencial za ustvarjanje boljših razmer za razvoj gospodarstva, ki pa je v veliki meri neizkoriščen,” je poudaril.

Vprašanje avtonomije občin in njihovih finančnih virov

Da projekt lokalne samouprave ni bil nikoli izpeljan do konca, je opozoril tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar in se zavzel za obuditev projekta regionalizacije, če želimo korak naprej. Po njegovih besedah so šli trendi, povezani tudi s pojavom ekonomsko-finančne krize, v napačno smer, in sicer v smeri centralizacije države.

Žagar je poudaril, da so občine v tem trenutku edini nosilec regionalnega razvoja. Težave, ki so se nakopičile, pa so povezane z vprašanjem avtonomije občin, tudi avtonomije finančnih virov, ki v tem trenutku “niti približno niso zadostni”. Poudaril je, da so nujne upravne reforme, ker je treba poenostaviti številne postopke, predvsem pa je treba vzpostaviti pravi partnerski odnos z državo.

Kako bodo regije koristile občanom in kaj bo bolje za državo?

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da je naklonjen temu, da sisteme izboljšujejo, ne pa da jih vedno znova reformirajo. Pri vprašanju regij se je treba po njegovem mnenju vprašati, kakšno korist bodo občani imeli od regij. Zato je pozval, da v današnji razpravi poskušajo najti konkretne in vsebinske razloge, kaj konkretno bo za državo in državljane bolje, ko bomo imeli regije. To bo po njegovem prepričanju argument, da se naredi konkreten korak proti regionalizaciji.

Glede števila občin je Koprivnikar dejal, da jih je, kolikor jih je. Po njegovem mnenju torej ni vprašanje, koliko občin je v državi in kako so velike. Je pa opozoril na zelo različno velike občine, ki imajo enak ustroj ter enake naloge in odgovornosti. To raznolikost je treba po njegovem prepričanju upoštevati tudi pri regionalnem načrtovanju.

Pred občinami je tudi veliko nihanje v investicijskih sredstvih, saj je ta vir bistveno manjši v naslednji finančni perspektivi, ki se od infrastrukturnih preusmerja k bolj vsebinskim naložbam, je pojasnil minister.

STA

---