Pahor in Zore storila dva majhna koraka za narodno pomiritev in spravo

Predsednik Borut Pahor je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne položil venec k Lipi sprave na ljubljanskih Žalah, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je ob tem opravil molitev za žrtve vojne in povojnega nasilja.

Predsednik Borut Pahor je ob 70. obletnici konca druge 
svetovne vojne položil venec k Lipi sprave na ljubljanskih 
Žalah, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je ob 
tem opravil molitev za žrtve vojne in povojnega nasilja. Foto: STA
Predsednik Borut Pahor je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne položil venec k Lipi sprave na ljubljanskih Žalah, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je ob tem opravil molitev za žrtve vojne in povojnega nasilja. Foto: STA

LJUBLJANA > Kot je poudaril Borut Pahor, sta storila dva majhna koraka za velik skupen cilj, in sicer za narodno pomiritev in spravo.

“Pomiritev in sprava sta najprej globoko intimna občutka, v to intimo pa se nihče, še najmanj država, nima pravice spuščati. V kolikor pa je del kolektivne zavesti, ima država odgovornost, da ustvarja pogoje in ozračje za medčloveško sožitje,” je izpostavil predsednik.

Slovenci imamo, kot je izpostavil, eno državo, vsi pa si zaslužimo tudi eno domovino, dveh namreč ne moremo imeti. “Prizadevati si moramo za vse tisto, kar nam je skupnega, in spoštovati tisto, v čemur smo si različni,” je dodal.

Predsednik republike je še povedal, da preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. “Naj nam bo za prihodnost navdih vse tisto iz naše slavne preteklosti, kar nas je plemenitilo, za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto iz tragične preteklosti, kar nam je jemalo dostojanstvo,” je zaključil.

Zore je menil, da je nastopil čas, ko se bomo morali Slovenci zavestno odločiti za dvoje: “Za sožitje v našem narodu se bomo morali naučiti spoštovati vsakega človeka,” je pojasnil. Vse preveč se namreč po njegovem prepričanju dogaja, da z etiketami označujemo ljudi in jim jemljemo dostojanstvo. “Dokler se ne bomo naučili spoštovati drug drugega, bomo težko stopili na skupno pot,” je poudaril.

Neizogibno pa nas čaka tudi priznanje resnice. Preteklosti ne moremo spreminjati, moramo jo priznati in sprejeti takšno, kakršna je bila, je poudaril Zore.

Verjame, da bi bila zgodovina našega naroda drugačna, če v tako težkem in tragičnem času ne bi bilo revolucije. Priznanje resnice bo zato po mnenju Zoreta celotno dogajanje postavilo v pravo luč in pravo okolje.

STA


Najbolj brano