Padlo naj bi milijon oljk

Oljkarjem južnoitalijanske Apulije grozi, da bodo morali posekati več kot milijon oljčnih dreves, ki jih je zadnja leta napadla nevarna bolezen bakterijski ožig oljk. Odločitev o poseku bodo na ravni evropske komisije predvidoma sprejeli konec aprila, a države članice glede tako drastičnega ukrepa niso enotne.

APULIJA, SLOVENIJA > Italijanske kmetijske organizacije ostro nasprotujejo uničenju več sto let starih dreves na 241.000 hektarjih oljčnikov; najstarejše tamkajšnje oljčno drevo je staro celo 1400 let. Opozarjajo, da s posekom ne bodo izkoreninili bolezni in so prepričani, da bodo po uničenju prvega milijona oljčnih dreves našli nov milijon okuženih, saj so okužena že tudi drevesa, ki sploh ne kažejo znakov bolezni. Zavzemajo se za drugačne ukrepe, kot je zdravljenje oljčnih dreves z vbrizgavanjem “zdravila” proti bakteriji xylella fastidiosa, ki povzroči, da se rastlina sčasoma povsem posuši.

“Med oljkarji v Istri v zadnjem obdobju nekoliko upada navdušenje,” opaža vodja Poskusne ga centra za oljkarstvo Viljanka Vesel. Ugotovitev ne preseneča, saj je lani pridelek zdesetkala oljčna muha, pojavljajo pa se še novi škodljivci, država pa postavlja zelo stroge omejitve pri uporabi zaščitnih sredstev. Našim oljkarjem bi morali dovoliti, da bi uporabljali vsaj enaka sredstva, kot jih Italijani in Hrvati, meni Viljanka Vesel. Oljkarjem tudi letos ne uide boj z oljčno muho, ocenjuje Veselova. “Oljčna muha zagotovo bo. Je pa prezgodaj napovedovati, koliko je bo in kakšno škodo bo povzročila. Naša opazovalno-napovedovalna služba bo razmere sproti spremljala in bo dajala navodila za zatiranje,” dodaja Gabrijel Seljak. Veselova pravi, da bodo letos posamezni oljkarji zadolženi za to, da ob pojavu oljčne muho opozorijo tudi sosednje oljkarje. Pomembno je namreč, da se enotno ukrepa na celotnem območju, saj bi se muha sicer lahko selila od enega nasada do drugega. Poleg tega se morajo oljkarji spopasti še s kaparjem, ki ga je težko iztrebiti, ter s pavjim očesom, ki ima za posledico odpadanje listja.

KG, STA

Francozi se bojijo za svoje vinograde

Za posek okuženih oljk v okolici Salenta na peti italijanskega škornja se najbolj zavzemajo v Franciji, saj se bojijo, da bi nevarna bakterija zašla na vinsko trto in napadla njihovo vinogradniško panogo. Nevarna bakterija namreč ne uničuje samo oljk, ampak so njeni gostitelji tudi druge rastline, denimo, oleandri, mandljevci, češnje … in še številne druge, med drugim tudi pri nas znana brnistra ali žuka. Dodatno pa se širi še z žuželkami, predvsem različnimi vrstami škržatov.

Evropska komisija je že pred dvema letoma prepovedala prenašanje sadik oljk in nekaterih drugih rastlin iz Apulije (zimzelen, oleander, slezenovec, tolščak, hrast, sirek, koščičarji), da bi preprečila širjenje bolezni. Francija pa je pred nekaj dnevi sprejela še dodatno prepoved in kot prva država EU prepovedala vnos vseh proizvodov zelenjave in sadja iz Apulije, ki bi utegnili gostiti bakterijo. Italijanske potrošniške organizacije so to označile za začetek trgovinske vojne.

V Apuliji poteka celo kriminalistična preiskava, ki naj bi odkrila izvor širjenja te bakterije ter pokazala na odgovorne. Kriminalisti preiskujejo dva domnevna izvora okužbe: ali so bakterijo v Apulijo zanesli z oleandri iz Kostarike ali pa z rastlinami, ki so jih septembra leta 2010 predstavljali v okviru kmetijskega kongresa.

Vsi pa nestrpno pričakujejo 21. april, ko je v Bruslju napovedano odločanje o strožjih ukrepih za zaščito evropskega kmetijstva pred bakterijo xylella fastidiosa. Na prepovedanem seznamu sadik, ki ne smejo iz Apulije, bo več kot 100 rastlinskih vrst oziroma rodov, ki so dokazani ali potencialni gostitelji te bakterije, pravijo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. “Slovenija je kot sosednja država in proizvajalka oljčnega olja zaskrbljena. Bakterijska bolezen se najbolj širi s sadikami, delno z insekti, glavna težava pa je v tem, da je ukrepanje nemogoče, razen z uničevanjem nasadov, zato si Slovenija močno želi, da Italija to težavo obvlada,” je slovensko stališče ob nedavnem zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju orisal minister Dejan Židan.

Ne kupujte nobenih nepreverjenih sadik

Bakterijski ožig oljk se dosedaj še ni razširil iz Apulije. “A smo budni. Že dve leti opravljamo posebni nadzor te bolezni, to je, da sistematično spremljamo drevesa gostiteljskih rastlin, ne le oljk, jemljemo vzorce in jih pošiljamo na analize,” pravi Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin pri novogoriškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu. Ker je gostiteljev tako veliko, je nadzor toliko težji.

Seljak opozarja, naj ljudje ne kupujejo nobenih sadik na nepreverjenih mestih ne doma ne v tujini, posebej pa ne na okuženih območjih južne Italije. “Ne le oljk in glavnih gostiteljskih rastlin, ampak nobenih rastlin, saj še znanost ne ve natanko, katere rastline so lahko gostitelji. Stalno odkrivajo nove. Nekatere rastline so celo na videz zdrave, a so prenašalke bolezni,” pravi.

Najboljša zaščita bi bila, če bi vse sadike pridelovali doma, a domačih sadik oljk naše drevesnice že nekaj let nimajo, odkar je to nerentabilno dejavnost na Purissimi opustila koprska KZ Agraria. Zdaj sadike oljk kupujejo v Italiji, a so poskrbeli za to, da je izvor vendarle slovenski.

“Naš dobavitelj iz Pescie v naših oljčnikih nabere cepiče istrske belice, štorte in buge ter nam vzgoji rastline. Ima tudi vse certifikate, ki zagotavljajo, da je sadilni material neoporečen,” poudarja vodja proizvodnje v Agrarii Patricija Pirnat. Napoveduje pa, da bodo proizvodnjo sadik v Purissimi jeseni oživili.

KATJA GLEŠČIČ

---