Osnutek proračunskega načrta za 2017 v Bruslju

Vlada v osnutku proračunskega načrta za leto 2017, ki ga je v teh dneh poslala v oceno Evropski komisiji, napoveduje dodatno izboljšanje položaja v javnih financah. Ker pa novi statistični podatki kažejo, da je bil javnofinančni primanjkljaj v 2015 nižji od zadnjih ocen, bo moral biti očitno napor pri zniževanju primanjkljaja v 2017 večji.

LJUBLJANA > V skladu s priporočili Evropske komisije iz junija 2013 je morala Slovenija v letu 2015 zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Zadnje ocene evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da smo ta cilj presegli, je vlada zapisala v dokumentu.

Po zadnjih ocenah Statističnega urada, objavljenih aprila, je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2015 dosegel 1,13 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka BDP. Po navedbah vlade iz osnutka proračunskega načrta pa bo Eurostat v svoji drugi oceni, ki jo bo objavil v petek, ugotovil primanjkljaj v višini 2,7 odstotka BDP.

Slovenija je trenutno na dobri poti k zastavljenemu cilju, to je znižanju javnofinančnega primanjkljaja na 2,2 odstotka BDP v letu 2016. Prihodnje leto pa bi moral biti v primeru ugotovljenega nižjega primanjkljaja v 2015 fiskalni napor večji. Kot je razvidno iz osnutka načrta, bi morala Slovenija tako primanjkljaj prihodnje leto znižati na 1,3 odstotka BDP, in ne na 1,6 odstotka BDP, kot je predvideno trenutno. Nato sledi postopno uravnoteženje do leta 2020, je vlada zapisala v osnutku proračunskega načrta za leto 2017.

Ocenjevanje proračunskih predlogov predvideva zakonodajni sveženj novih pravil, ki krepijo evropski nadzor nad nacionalnimi proračuni, imenovan dvojček. Ta je začel veljati spomladi 2013.

Skladno s temi pravili morajo vse članice evrskega območja Evropski komisiji in evroskupini vsako leto najpozneje do 15. oktobra posredovati osnutke proračunskih načrtov. V njih države predstavijo glavne usmeritve in elemente glede javnofinančnih ciljev in ukrepov, in to še pred sprejemom v nacionalnih parlamentih.

Dokument, ki ga vlada pošilja komisiji in partnericam v evrskem območju, vsebuje osnutek proračunskega načrta za letos in prihodnje leto, sloni pa na oceni gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.

V njem pričakuje nadaljevanje gospodarske rasti, ki bo še naprej slonela na izvozu, se pa vse bolj krepi tudi domača potrošnja, za kar je zaslužno predvsem opazno izboljšanje položaja na trgu dela. Nadaljevala se bo rast investicij v stroje in opremo, prav tako v nepremičnine, od leta 2017 dalje pa je mogoče pričakovati spodbudo gospodarski rasti tudi s strani javnih izdatkov, sofinanciranih iz evropskega denarja.

Bruselj ima zdaj do konca meseca čas, da proračunske dokumente oceni, v primeru resnih kršitev pa lahko države pozove k popravkom proračunov. Še posebej strog je nadzor nad članicami območja evra, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt stabilnosti in rasti. Iz druščine teh držav se je Sloveniji uspelo izviti letos.

STA

---