Opozicija: Ni preprosto, a se da

Iz opozicije je veliko težje, a ne nemogoče delovati, pravijo primorski poslanci, ki zasedajo opozicijske klopi. Včasih jim uspe koalicijo prepričati v koristnost svojih predlogov, včasih pa jim koalicija tudi ukrade kakšno zamisel in jo predstavi kot svojo ...

Odpri galerijo

PRIMORSKA > Primorska poslanca SDS, Danijel Krivec iz Bovca in Ajdovka Eva Irgl že imata izkušnjo biti del koalicije in del opozicije različnim vladam. “Tudi prej nisem imel težav s tem, ali sem v opoziciji ali koaliciji. Ko gre za konkretne stvari, je treba konkretno govoriti in nastopati. Tu ne gre za blefiranje,” pravi Krivec o možnostih za uresničevanje svojih zamisli v tem mandatu.

Trenutno ga moti predvsem organizacija dela državnega zbora: “Sklici sej so nenapovedani, zelo težko je usklajevati urnike, prilagajati druge sestanke, ki so pomembni ... To se mi zdi v tem mandatu precej konfuzno.”

Lažje pri uredbah kot pri zakonih

Pri sprejemanju zakonodaje opozicija ne more imeti velikega vpliva, pojasnjuje. Zato si za uspeh šteje svoje vztrajanje pri spremembah nekaterih neživljenjskih uredb. “Iz uredbe, ki je opredeljevala dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so izločili male hidroelektrarne, a so jih nato tudi na moja opozorila vključili nazaj,” kaže na enega od primerov. Veliko napora je vložil tudi v to, da je pristojno ministrstvo vendarle popustilo pri zahtevah za male čistilne naprave. “V uredbo so ponovno zapisali triprekatne oziroma pretočne greznice, ki jih ponovno upoštevajo kot male čistilne naprave. To je pomembna rešitev za vso Slovenijo, posebej pa za nas, za Trento, kjer se je ta problem najprej pojavil.”

Na svoja prizadevanja za lokalno okolje spomni tudi Eva Irgl: “Odločno sem se zavzela za ohranitev nujne medicinske pomoči in gradnjo heliodroma v Ajdovščini, pristojne pa tudi nenehno opozarjam na vrsto drugih problemov, med njimi, na primer, na potrebo po sanaciji plazu Slano blato in na nepremišljene postavitve nekaterih oddajnikov, ki so preblizu hišam.”

Irglova, predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, izpostavlja tudi svoje delo na področju varovanja in spoštovanja človekovih pravic. “Razprave, ki jih odpiram na komisiji, so izjemnega pomena za širši družbeni prostor,” pravi. Za uspeh si šteje, da je parlament tudi zaradi njenih stalnih pobud in vprašanj ratificiral Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja. Prek poslanske pobude je vztrajala pri spremembah Kazenskega zakonika v nekaterih točkah, ki se nanašajo na nasilje, zdaj pa se zavzema za ureditev področja plačevanja preživnin. “Kot neuspeh pa štejem, da kljub mojim večkratnim pobudam politika še vedno ni sposobna enotno obsoditi vseh totalitarnih režimov, ki so grobo kršili človekove pravice.”

Predlogi opozicije uspešni, če koristijo koaliciji

Nova, a že precej prepoznavna obraza v svojih poslanskih skupinah sta ajdovski poslanec Jernej Vrtovec (NSi) in koprski poslanec Matej Tašner Vatovec (ZL). “Delovanje iz opozicije je težje, se pa da, kar je NSi dokazala z zakonom o dostojnem pokopu. Verjamem, da je mogoče z močnimi argumenti in korektnimi odnosi s koalicijskimi poslanci dobro izpeljati marsikateri predlog,” poudarja Vrtovec. Sam se je zavzemal zlasti proti uvedbi novih davkov in dajatev. Aktivno je nasprotoval uvedbi davka na sladke pijače, ki bi prizadel ajdovsko podjetje Fructal. Za domače okolje je izpostavljal potrebo po postavitvi protivetrnih ograj na vipavski hitri cesti in od ministra Petra Gašperšiča dobil zagotovilo, da se bo gradnja ograj začela leta 2016. Vrtovec se kot večina primorskih poslancev zavzema tudi za gradnjo drugega tira: “Zahteval sem izredno sejo odbora takrat, ko je kazalo, da se Slovenija ne bo prijavila na razpis za evropska sredstva. Nato smo se prijavili, sicer neuspešno, a moje aktivnosti bodo šle v smeri, da prijavo ponovimo.”

Mateja Tašnerja Vatovca je širša javnost spoznala prek njegovih prizadevanj za izenačitev istospolnih partnerjev z raznospolnimi. Sprejetje novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih šteje kot velik uspeh svoje stranke. Med neuspehi pa navaja neuspeli poskus ZL, da bi Slovenija priznala Palestino. Neuspešna so bila tudi prizadevanja za ureditev stanja v Sečoveljskih solinah v luči privatizacije Telekoma, pa prizadevanja za ureditev pomanjkljivega financiranja Solinarskega muzeja in za ureditev razmer okrog predora Markovec.

Opozicija ima nekaj možnosti, vendar ne prav veliko, opaža Tašner Vatovec. “Verjetno je bilo lažje takoj na začetku, preden se je vladajoča koalicija prelevila v 'glasovalni stroj' in svoje delovanje naredila nekoliko bolj hermetično.” Predlogi opozicije so po njegovem odvisni od tega, ali služijo interesom koalicije. “Tak je primer novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kjer je SMC imela neposreden interes podpreti zakon zaradi pritiska ALDE. Na drugi strani pa smo - kljub načelnemu strinjanju - videli bojkot priznanja Palestine. Ali pa 'prevzem' ideje o odpisu dolgov, kar smo pred ministrstvom predlagali v Združeni levici.”

Goričanka Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB) poudarja, da v preteklem letu ni delovala razdiralno: “Trudila sem se delovati kot del konstruktivne opozicije in sem podpirala dobre predloge mojih koalicijskih kolegov.” Želi si, da bi v bodoče veljalo tudi obratno in bi koalicija podprla predloge opozicije. Priložnost za to bo jeseni, ko bo DZ na predlog Bon Klanjščkove obravnaval novelo zakona o romski skupnosti.

Mirjam Bon Klanjšček, sicer predsednica odbora za izobraževanje, izpostavlja, da je skupaj s poslanci Združene levice vložila predlog zakona za zagotovitev brezplačnih kosil večjemu številu šolarjev, pristojnim ministrom pa zastavila več vprašanj, na primer glede reševanja problematike učbeniških skladov. “Med največje dosežke v tem mandatu pa med drugim štejem tudi širitev cestnega odseka na relaciji Nova Gorica - Ravnica, začetek gradnje urgentnega centra v Novi Gorici, za katerega sem se s poslanskim vprašanjem in osebnim pogovorom zavzela pri ministrici za zdravje, ter začetek pogovorov za rešitev lastništva Parka miru na Sabotinu.” JANA KREBELJ

---