Okoljsko poročilo za Slovenijo: škoda na morskemu dnu se veča

Evropsko poročilo o okolju SOER 2015 kaže, da so evropska prizadevanja za čistejše okolje uspešna. V Sloveniji je okolje v primerjavi z drugimi evropskimi državami na splošno bolje, a nas čaka še nekaj izzivov, je ob predstavitvi poročila dejal direktor Arsa Joško Knez. Izpostavil je onesnaženost zraka s trdimi delci in odnos do virov pitne vode.

Poročilo  med drugim kaže, da se biotska raznovrstnost 
zmanjšuje, ob tem pa je 60 odstotkov zaščitenih vrst in 77 
odstotkov habitatnih tipov v neugodnem stanju ohranjenosti. 
Posebej zaskrbljujoči sta morska in obalna biotska raznovrstnost. Večajo se namreč škoda na morskemu dnu, 
onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste in zakisljevanje. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Poročilo med drugim kaže, da se biotska raznovrstnost zmanjšuje, ob tem pa je 60 odstotkov zaščitenih vrst in 77 odstotkov habitatnih tipov v neugodnem stanju ohranjenosti. Posebej zaskrbljujoči sta morska in obalna biotska raznovrstnost. Večajo se namreč škoda na morskemu dnu, onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste in zakisljevanje. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Poročilo sta danes, ob svetovnem dnevu okolja, skupaj predstavili Agencija RS za okolje (Arso) in Evropska agencija za okolje (EEA). Knez je pojasnil, da je poročilo EEA pripravila na osnovi podatkov državnih okoljskih agencij.

Poročilo med drugim kaže, da se biotska raznovrstnost zmanjšuje, ob tem pa je 60 odstotkov zaščitenih vrst in 77 odstotkov habitatnih tipov v neugodnem stanju ohranjenosti. Posebej zaskrbljujoči sta morska in obalna biotska raznovrstnost. Večajo se namreč škoda na morskemu dnu, onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste in zakisljevanje.

Stanje okolja v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami na splošno boljše, a obstaja še nekaj področij, ki nam predstavljajo izziv, je dejal Joško Knez. Kot je dodal, je to v prvi vrsti onesnaženost zraka s trdimi delci, katerih največji vir sta promet ter individualna kurišča. Zaradi gospodarskega stanja in velikega žledoloma v lanskem letu pa se je poraba neprimernega lesa v neprimernih kuriščih še povečala.

Drugi izziv je izboljšanje odnosa do virov pitne vode, saj na kraškem svetu in na plitkih vodonosnikih v severovzhodni Sloveniji ni dovolj samočistilne sposobnosti, je še pojasnil.

Državljani smo tisti, ki lahko največ pripomoremo k izboljšanju stanja okolja, med ukrepi pa je Knez naštel uporabo javnega prevoza, zunanjo rabo energije, ločevanje odpadkov in pametno kmetovanje. Direktor Arsa je bil na koncu kritičen do izvajanja okoljske politike preko okoljskih upravnih postopkov. Po njegovem mnenju so ti pogosto prezapleteni, predragi in dolgotrajni, zato je eden od ciljev Arsa tudi izboljšanje okoljske zakonodaje.

Poročilo je natančneje predstavil vodja programa integralne ocene okolja pri EEA Jock Martin. Prepričan je, da je dolgoročno vizijo izboljšanja okolja možno doseči, a je ta odvisna od akcij in investicij v tem trenutku. Za dolgoročno spremembo pa je treba po njegovem mnenju vzpostaviti sistem, katerega kriteriji morajo biti spodobne zaposlitve in plače ter upoštevanje omejitve okolja pri razvoju.

Izboljšalo se je ravnanje z odpadki. Stopnje recikliranja so se med letoma 2004 in 2012 zvišale v 21 državah, delež odloženih odpadkov pa se je znižal v 27 od 31 držav. Poraba fosilnega goriva je padla, prav tako je manj izpustov onesnaževal v prometu in industriji.

Arso je ob predstavitvi poročila organiziral tudi okroglo mizo, na kateri so tuji in domači strokovnjaki odpirali aktualna vprašanja na temo zelenega gospodarstva.

STA


Najbolj brano